Evropska zveza bi morala prepovedati in prenehati financirati znanstvene raziskave in druge dejavnosti, katerih posledica je uničenje človeškega zarodka, je temeljna zahteva evropske državljanske pobude »Eden izmed nas« (One of us), ki ji je uspelo zbrati dovolj - več kot milijon - podpisov med državljani Evropske zveze, je včeraj poročala STA.

Pobuda »Eden izmed nas« je po navedbah Evropskega parlamenta zbrala več kot 1.700.000 podpisov v osemnajstih državah članicah Evropske zveze in tako krepko presegla minimalne zahteve. Lizbonska pogodba, ki je uvedla državljansko pobudo, namreč določa, da lahko milijon državljanov iz najmanj četrtine držav članic Evropske zveze od Evropske komisije zahteva, naj oblikuje zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti. Da zberejo milijon podpisov podpore, imajo organizatorji pobude leto dni časa.

Prva, ki je uspešno prestala te zahteve, je bila lani evropska državljanska pobuda Right2Water, ki zahteva dostop do čiste vode za vse in nasprotuje liberalizaciji storitev oskrbe z vodo. Tokratna pobuda za prepoved in konec financiranja raziskav, ki bi imele za posledico uničenje človeškega zarodka, je tako druga doslej. Njeni pobudniki so včeraj v Evropskem parlamentu predstavili svoje cilje, v sredo pa so se sestali z evropsko komisarko za raziskave, inovacije in znanost Maire Geoghegan-Quinn.

Cilj pobude »Eden izmed nas« je okrepiti varovanje človeškega življenja od spočetja dalje - v okviru možnosti in pristojnosti Evropske zveze. Pozivajo k spremembi finančne uredbe Evropske zveze, ki določa porabo proračuna EZ, tako da se iz njega ne bi več financirale dejavnosti, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov, predvsem na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja.

Na včerajšnji javni razpravi v parlamentu v Bruslju je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Lojze Peterle (NSi/EPP). Peterle je poudaril, da gre v prvi vrsti za vprašanje, ki terja trezno razpravo, ne pa »showa, ki bi polariziral«.

»Pogovoriti se je treba o osnovnem vprašanju, iz katerega izhaja pobuda, to je odnos do človekovega dostojanstva, ki so ga očetje Evropske zveze postavili kot temelj svobodne in združene Evrope, preden je bila podpisana prva pogodba o skupnosti jekla in premoga«, je dejal Peterle, za katerega prvo vprašanje ni status znanosti, ampak status človeka.

»Ne vidim biološkega ne kakšnega drugega argumenta, ki bi spočetemu življenju vzel status človeškega bitja. Tako se je izreklo tudi evropsko sodišče«, opozarja Peterle. »Če pa gre za ljudi, potem so posledice jasne. Ker imamo opraviti s človekom, ne moremo mimo vprašanja, kako varovati njegove pravice v najbolj občutljivi in ranljivi fazi, ko se sam ne more braniti.«

Vir: STA / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine