V novi številki Družine vabimo k branju o nedavni razstavi Umetniki za Karitas, mnenjih duhovnikov, zakaj je dobro brati verski tisk, intervjuja z avtorjem leksikona o slovenski lastnih imenih Simonom Lenarčičem, ali Boa iščemo in zanj pričujemo na medmrežju …

Umetniki za otroke v stiski

»Stiska bližnjih, še posebej pa otrok in družin, nas od nekdaj izziva, bližnjemu v pomanjkanju vsak od nas skuša priti naproti z dobrodelnostjo in dobroto. Letos pa se je stiski, ki jo poznamo že dolgo, pridružila nova dimenzija: stiska mnogih je, žal, postala predmet politične manipulacije. To je precej zastrupilo naše ozračje, zato je razstava del umetnikov, ki ste ustvarjali na dobrodelni koloniji, najbolj plemenit odgovor in svetel žarek današnjemu svetu,« so bile besede nadškofa Stresa ob nedavni otvoritvi razstave Umetniki za Karitas.

Kdo je prvi poklican k nenasilju?

P. Branko Cestnik piše o različnih aspektih nasilja in zaključuje s tem, kdo je poklican k nenasilju: »A v družbi prikritega in odkritega nasilja, nasilja iz zabave in nasilja iz ideoloških razlogov, nasilja nad človekom in nad naravo, skratka nasilja, nas tudi on (filozof Gianni Vattimo, op. a.) spomni, kdo je prvi poklican k nenasilju. Tisti, ki veruje, da je Nedolžni bil darovan in da se pri vsaki maši znova daruje.«

Nepogrešljiv in prepotreben kažipot

Anketa med župniki je pokazala, da ob tednu verskega tiska še kako priporočajo v branje Družino: Janez Kebe, župnik v Kopanju piše, da ga verniki pogosto sprašujejo, če se mu ob poplavi novic medijev o Cerkvi Družina še zdi potrebna. Odgovarja s prepričljivim da in navaja razloge: »Najprej zato, ker se splošni mediji običajno pri poročanju o Cerkvi omejijo na škandale, na »grozeče bogastvo Cerkve« ali pa jo kritizirajo na način, ki kaže, da največkrat ne razumejo bistva Cerkve. Ne zmorejo prestopiti rumene plasti poročanja. Družina bo brez dvoma ponudila objektivno podobo Cerkve in se ne bo ustavila samo ob škandalih ali napakah.«

Zakaj enkrat ni bilo dovolj?

V komentarju Ivan Štuhec razmišlja o tem, da »je neverjetno, kako udari nepredelana zgodovina na dan, ko so čustva vroča in ko se narod znajde v napetih političnih trenutkih«.

Vse je milost

Ob odlomku »Različni so duhovni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh« (1 Kor 12,4–6), Klavdija Dominko spodbuja, naj bomo hvaležni za darove, s katerimi smo obdarjeni: »Dan za dnem bi se morali nenehno zahvaljevati za vse, kar prejemamo. Da, le to je potrebno. Hvaliti in slaviti Boga. To je naše poslanstvo. Nič drugega ni potrebno delati. Le to, da vse, kar delamo, delamo z mislijo na Boga, v kateremkoli poklicu že uporabljamo prejete darove. To je naloga vseh, ki verujemo v Boga Očeta in Sina in Svetega Duha.«

Spremljajo nas od rojstva do smrti

V intervjuju Simon Lenarčič, avtor leksikona Vse o imenih v Sloveniji razlaga, zakaj je ime tako pomembno, kaj vse pomeni, kako Slovenci spreminjamo okus za imena in razloži, kaj bo pisal v novi rubriki Družine Poznam te po imenu …

Izgubljene iluzije

Bogomir Štefanič razmišlja o nedavnih ugotovitvah in njihovih posledicah Komisije za preprečevanje korupcije: »Dogajanje, ki ga je sprožilo poročilo protikurpucijske komisije (njegovega razpleta v času pisanja tega prispevka seveda še ni mogoče predvideti, jasno je le, da je izzvalo težko premostljivo vladno krizo, ki se bo morda končala s predčasnimi volitvami in socialistično regresijo), tako znova razgalja krhkost ali celo ničnost slovenske politične kulture. Če bi ta po osamosvojitvi zrasla iz resnično očiščujočega procesa demokratizacije.«

Bog na medmrežju

Večina mladih informacije nabira na spletu. Ali ta čas zapolnjujemo tudi z Bogom? »Na facebooku marsikdo všečka in deli najrazličnejše vsebine. Všeč mi je, da je zmagala Tina Maze, delim članek o norem žuru DJ Umka ... Kaj pa novica o tem, da se je rodil Jezus? Jo bom delil? Ali bom vsaj na veliko noč všečkal status o tem, da je Jezus premagal smrt? Zmaga Tine Maze je super, saj prinaša veselje. Vendar zmaga Jezusa prinaša še veliko več.«


Foto: Tatjana Splichal