Zaživela nova spletna stran za oživljanje orgelske dediščine
Zaživela nova spletna stran za oživljanje orgelske dediščine
Luka Posavec se je rodil v župniji Ljubljana - Polje in se leta 2007 z družino preselil v Stično. Glasbeno izobraževanje je začel v domači glasbeni šoli, leta 2011 pa je začel z učenjem orgel pri prof. Poloni Gantar na Orglarski šoli ljubljanske Teološke fakultete. Izobraževanje je nadaljeval pri prof. Tomažu Sevšku Šramelu (2014–2017). Leta 2017 je začel študij orgel pri prof. dr. c.h. Christophu Bossertu na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu. Trenutno zaključuje magistrski študij orgel in cerkvene glasbe na Visoki šoli za glasbo Franz Liszt v Weimarju pri prof. Martinu Sturmu ter študij čembala na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu pri prof. Ralfu Waldnerju. Pridobil je tudi certifikat za orgelskega izvedenca (Karlsruhe).
Kaj vas je spodbudilo, da ste ustvarili spletno stran Organistica in kakšen je njen glavni namen?
Leta 2018 se je porodila ideja o projektu raziskovanja in odkrivanja orgelske zapuščine mojstra Franca Goršiča, ki se je iz ljubiteljskih obiskov in ogledovanj Goršičevih inštrumentov po Sloveniji od leta 2019 naprej spontano razvila v sistematičen projekt z jasno definiranimi cilji. Gre za raznovrsten in obsežen zagonski projekt, ki obsega vse od iniciative, razvoja metodologije in sistematičnega vpogleda v zgodovinske inštrumente, zato sem se povezal z Alešem Razpotnikom. Kmalu je postalo jasno, da se bo najina dejavnost iz samega projekta Franc Goršič razširila na več projektov in dejavnosti, ki v Sloveniji še niso zastopane. Tako sva leta 2021 na Facebooku ustvarila stran Projekt Franc Goršič, kjer sva pričela objavljati članke oziroma svoje delo. Odzivi obiskovalcev te strani in drugih ljudi so bili presenetljivi in spodbudni, a kmalu Facebook stran ni več zadoščala, saj je bil način podajanja informacij pomanjkljiv.
Razumevanje preteklosti je temelj naše prihodnosti. (Luka Posavec)
V letu 2022 sva z Alešem pričela prve pogovore z Mojco Parkelj iz agencije Maridea, ki je zatem prevzela vodenje projekta, od marketinških vidikov, načrtovanja do grafičnega oblikovanja in tehnične realizacije. Razvoj spletne strani je namreč zaradi zahtevnosti naših projektov zahteval sodelovanje in usklajevanje več specialistov z različnih področij. Namen spletne strani je predstaviti projekte in rezultate našega preučevanja orgelske dediščine. S tem si prizadevamo za ozaveščanje, varovanje in oživljanje orgelskega kulturnega izročila v slovenskem in mednarodnem prostoru. Tako razširjamo vedenje, kako živeti z dediščino in kako lahko z razumevanjem in spoštovanjem izročila preteklosti ustvarjamo nove zgodbe in boljšo prihodnost.
Ali lahko izpostavite kakšen poseben primer zgodovinskega inštrumenta, ki ga raziskujete? Kaj ste o njem odkrili?
Vsekakor je trenutno najbolj aktualen in pomemben projekt obnove Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici, ki bo med drugim tudi pot odkrivanja pomena lastne orgelske kulture. Več kot 110 let stare Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so nedotaknjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike in eden redkih ohranjenih instrumentov iz tega obdobja, tudi v širšem evropskem prostoru so izredno pomemben zvočni dokument.
Komisija za obnovo stolnih orgel je ugotovila, da je stanje instrumenta resno in da je potrebna premišljena obnova. Po dvomesečnih pripravah smo julija 2021 pričeli s prvo fazo dokumentiranja, ki je trajala do sredine septembra. Z drugo fazo dokumentiranja smo pričeli avgusta 2022 in jo zaključili konec septembra.
Z dokumentiranjem Milavčevih orgel nam je uspelo doseči dva glavna cilja, in sicer razviti dokumentacijsko politiko in metodologijo za zgodovinske orgle v Sloveniji ter pridobiti in na enem mestu zbrati podatke oz. informacije o orglah, ki lahko služijo kot podlaga za prihodnje primerjalne študije konstrukcije in tehnike izdelave orgel.
Kako pri svojih projektih sodelujete z muzeji, cerkvami in drugimi ustanovami?
Vsak projekt je drugačen oziroma specifičen. Pri kompleksnih in multidisciplinarnih projektih, kjer naloge presegajo zmožnosti posameznika, sodelujemo z izkušenimi specialisti na potrebnih področjih. Poleg strokovnosti damo velik poudarek tudi oblikovanju dobrih medosebnih odnosov.
Velikokrat premalo cenimo oz. podcenjujemo pomen lastne orgelske kulture in dogajanja v našem kulturnem prostoru, ki je kljub majhnosti naše države pestro in bogato. (Luka Posavec)
Kateri so največji izzivi, s katerimi se soočate pri ohranjanju in obnavljanju orgelske dediščine?
Zgodovinski instrumenti so neposreden stik s časom, v katerem so nastali. Vprašanje »kako vrednotiti orgle«, ki ima svoje začetke v 20. letih 20. stoletja, ostaja aktualno še dandanes. Dogajanja in ideologije, ki so se vzpostavile tekom 20. stoletja, bi bilo dobro postopoma opuščati z dejanskim znanjem oz. informacijami, ki so nam še vedno dostopne. Pomemben korak k možnosti vrednotenja in razumevanja je vpogled v njihovo vsebino, tako tehnično kot tudi zvočno estetsko. Pri samem obnavljanju orgel je tehnična plat ob ustrezni dokumentaciji nedvoumna. Estetika zvoka je po navadi tretirana kot subjektiven element, kar v veliki meri ni res in je posledica upada znanja in povezave z lastnim in tudi širšim kulturnim deficitom modernega izobraževanja. Zavedati se je treba resnosti pomena izobrazbe in sodelovanja širšega tako laičnega kot tudi strokovnega spektra ljudi.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost in kakšne projekte še nameravate izvesti v okviru Organistice?
Vsekakor nadaljevati, izpopolniti in nadgraditi dosedanja prizadevanja ter s tem kvalitetno predstaviti našo kulturo in njeno dediščino tako domači kot tudi mednarodni javnosti.
Bi želeli še kaj dodati, nas na kaj posebej opozoriti?
Varovanje in ohranjanje pomembnih inštrumentov kot spomenikov zgodovinskih obdobij v Sloveniji je in bo odvisno od volje in sodelovanja lastnikov glasbil, organistk in organistov, orglarjev ter konservatorjev. Pomembno se je zavedati svojih korenin in dogajanja tedanjega časa ter na tem graditi novo prihodnost.