Da so upodobitve Franceta Prešerna (1800–1849) »zagotovo eden najbolj neobičajnih motivnih problemov slovenske likovne umetnosti in kulturne zgodovine,« piše dr. Damir Globočnik in navaja dr. Milčka Komelja, da so bile »s Prešernovo vizualno podobo v slovenski zgodovini vselej predvsem zadrege. Ker po opisih sicer vemo, kakšen je bil pesnikov videz, a ni znana nobena med njegovim življenjem znana slika, ni noben njegov portret v resnici toliko avtentičen, da bi ob njem lahko zanesljivo rekli: Resnično – Prešeren je bil zares tak.«

Portret plavokosog muškarca z inventarno oznako MUO-018031:miniatura je del zbirke Slikarstvo v Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu in je datiran v sredino 19. stoletja.

Goldenstein in Prešeren sta se poznala

Iskanje prave podobe genija v slovenski kulturni zgodovini traja že od njegove smrti. Za najbolj merodajno Prešernovo podobo imamo Slovenci portret, ki ga je naslikal Goldenstein (1807–1878) leto po pesnikovi smrti. Goldenstein je bil Nemec po rodu, v Sloveniji je živel od leta 1835 do 1867. »Dejstvo je, da sta se Goldenstein in Prešeren poznala, dejstvo pa je tudi, da se po pesnikovi selitvi v Kranj nista več videla. Torej ga je naslikal po svojem slikarskem spominu, spominu iz pesnikovih najlepših in najbolj ustvarjalnih let v Ljubljani,« pravi umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj: »Goldensteina sicer nimamo za portretista. Čeprav vemo za nekaj njegovih portretov, je bil predvsem cerkveni slikar, a če je znal naslikati figure svetnikov na oltarnih slikah, je bil kos tudi portretu.« 

Z najdbo smo se približali avtentični podobi Franceta Prešerna. (dr. Ferdinand Šerbelj)

Goldensteina so pri izdelavi Prešernovega portreta vodili dobri nameni, piše dr. Globočnik: »Kot ugotavljajo prešernoslovci, se je slikanja pesnika po spominu lotil zaradi obžalovanja, da Slovenci nimajo niti ene podobe svojega najuglednejšega pesnika, ki bi bila naslikana za časa njegovega življenja.« Leta 1850 so Novice objavile notico o nastanku portreta: »Podobe slavniga rajnciga Dr. Prešerna nismo imeli dozdej. Unidan je dobra misel Ljubljanskiga umetnika gosp. Goldenštajna navdala, obraz slavniga pesnika iz pameti malati, in ki so podobo vidili, pravijo, da je rajncimu zlo enaka.« Kulturna zgodovina pozna zapise, da je Goldenstein Prešernov portret naslikal po predlogi, torej morda naslikani podobi še za časa pesnikovega življenja – ta pa je veljala za izgubljeno ...

 France Prešeren, portret, avtor Goldenstein, 1850, olje na platno. VIR: Gorenjski muzej 

Portret »plavokosog muškarca«

… do pred kratkim, ko je umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj ob iskanju del določenih slikarjev sistematično pregledoval zagrebško zbirko Muzeja za umetnost in obrt. Gre za največjo hrvaško zbirko z nekaj tisoč predmeti, med drugim tudi več kot šest tisoč slikarskih del. Zbirko imajo Hrvati odprto za javnost na spletu in dr. Šerbelj je, ne da bi iskal Prešerna, po svoji že kar pregovorni sistematičnosti umetnostnega zgodovinarja analiziral sliko za sliko, pregledal jih je na stotine. 

S Prešernovo vizualno podobo so bile v slovenski zgodovini vselej predvsem zadrege. (dr. Milček Komelj)

Ob »kliku« na sliko z inventarno oznako MUO-018031:miniatura, z naslovom Portret plavokosog muškarca, v zbirki Slikarstvo, datirano v sredino 19. stoletja, je zagledal nedvomno podobo Franceta Prešerna. »Z najdbo smo se približali avtentični podobi Prešerna,« je prepričan dr. Šerbelj: »Ujema se z opisi, kot nam jih je zapustila pesnikova sestra: da je imel sive oči, svetlejše lase … Z najdene podobe je jasno razvidno, da je doslej znani portret Goldenstein naslikal kot 'kopijo' tega akvarela; po mali sliki, dimenzije so 8,2 x 7, je naslikal veliko oljno sliko, ki jo vsi poznamo.«

Zadnja najdba leta 1971 – na naslovnicah medijev

Kaj najdba pomeni za naš kulturni prostor? »Najdba Prešernovega portreta po pomenu presega obelodanjenja kakšne druge slike naših umetnikov. Ko je leta 1969 Marko Marin objavil domnevno podobo Prešerna, je bila to naslovna novica takratnih medijev. Z najdbo Goldensteinovega portreta v akvarelu, ki je nedvomno – posvetoval sem se s kolegi in vsi so mi pritrdili – 'predloga' za nam vsem poznano oljno sliko, smo se za korak približali Prešernovi resnični podobi v njegovih najbolj ustvarjalnih letih,« je prepričan Šerbelj. 

Portret plavokosog muškarca se ujema se z opisi, kot nam jih je zapustila pesnikova sestra: da je imel sive oči, svetlejše lase ... (dr. Ferdinand Šerbelj)

»Goldenstein je obvladal akvarel, Narodni muzej hrani desetine njegovih. Ko je kmalu po Prešernovi smrti slikal pesnikov portret v olju na platno, je pravzaprav napravil 'kopijo'. In ko slikar dela portret pokojnika, je bolj svoboden.« Najdeni portret odgovarja času Prešernovih najboljših stvaritev, v tem času sta se z Goldensteinom tudi srečevala. »Ko se je preselil v Kranj, je bil že bolehen, v mnogih zapisih je navedeno, da je postal neprepoznaven. Do te mere, da je slikar Langus, ko so ga prosili, da ga v živo portretira, to odklonil,« razmišlja Ferdinand Šerbelj in sklene, da si najbrž ne želimo spomina na največjega pesnika v podobi iz let pred smrtjo.