Nova knjiga o vlogi današnjega papeža v času argentinske vojaške diktature poroča o številnih nasprotnikih režima, ki jih je rešil takratni provincial tamkajšnjih jezuitov, Jorge Mario Bergoglio. »Gotovo je rešil več kot sto ljudi«, je minuli ponedeljek med predstavitvijo knjige v Rimu poudaril časnikar in njen pisec Nello Scavo. Njegova knjiga »La lista di Bergoglio« (Bergogliev seznam) navaja okoli dvajset pričevanj očividcev teh reševalnih akcij. »Ukrepal je kljub temu, da je s tem ogrožal lastno življenje in svoj ugled«, je pojasnil Scavo. Izsledki njegovih raziskav so pokazali, da je imel Bergoglio pravo podporno mrežo za vse preganjane.

V središču pa je tokrat Colegio Maximo San Jose jezuitskega reda v San Miguelu, kjer je Bergoglio skrival ljudi in jih sobratom predstavljal kot semeniščnike. Svoje zveze je uporabil za to, da je ljudem pomagal pobegniti v tujino.





V preteklosti je bilo slišati več očitkov, da se je Bergoglio v času vojaške diktature med leti 1976 in 1983 premalo zavzemal za politično preganjane. Takrat mučeni jezuit Franz Jalics je svojega nekdanjega provinciala Jorgeja Maria Bergoglia celo obtožil, da je bil soodgovoren za njegovo aretacijo.

Kasneje je Jalics svojo trditev preklical in sedanjega papeža v celoti razbremenil obtožbe. Kot je pojasnil, je bil sam žrtev napačnih informacij. Obtožbe, da je papež Frančišek sodeloval z vojsko, je umaknil tudi argentinski prejemnik Nobelove nagrade za mir Adolfo Perez Esquivel.

Bergoglio sam je leta 2010 v nekem pogovoru pojasnil, da se je v času diktature osebno zavzel za več ogroženih semeniščnikov in duhovnikov. Zaradi tega je moral govoriti tudi z voditelji hunte, generaloma Jorgejem Videlo in Emiliem Massero, kajti le tako je lahko posredoval za prizadete. Enako je povedal tudi 8. novembra 2010, ko je bil poklican za pričo na sodišču. Scavova knjiga to srečanje potrjuje. V času vladavine vojaške hunte je v Argentini brez sledu izginilo okoli 30.000 ljudi.


Vir: Kathpress
Foto: splet