Na Teološki fakulteti v Ljubljani je danes profesor Stephan Rothlin iz Pekinga predstavil osnove kitajskega pogleda na ekonomsko rast in jih postavil v kontekst krščanskega pogleda na življenje, ki izhaja iz enciklike papeža Benedikta XVI. Ljubezen v resnici.

Profesor Stephan Rothlin, ki je sicer predavatelj na področju religij in etike na Kitajskem, je danes na teološki fakulteti v Ljubljani predaval o problematiki etike na Kitajskem in vlogi različnih religij. Ker je Kitajsko nemogoče predstaviti na hitro in na enostaven način, si je kot vstopno točko izbral okrožnici papeža Benedikta XVI. Caritas in veritate (Ljubezen v resnici, izšla leta 2009) in papeža Pija VI. Populorum progressio (ki je izšla na današnji dan leta 1967). V njih in še nekaterih drugih so temeljni elementi socialnega učenja, s katerimi je profesor poskušal najti povezavo med krščanstvom in socialno-ekonomskimi pojavi na Kitajskem.

»Kitajska je danes povsod«

Rothlin je izpostavil dejstvo, da je danes Kitajska postala tako dominantna globalna velesila, da se pojavlja praktično povsod, vodi pa jo izjemna želja po ekonomskem napredku. Po njegovem mnenju okrožnica Caritas in veritate ponuja nov, bolj celosten pogled na ekonomsko rast, ki na Kitajskem predstavlja glavno vrednoto. Okrožnica se sklicuje se na načeli solidarnosti in subsidiarnosti (tj. reševanje problemov na najnižji možni stopnji). Najpomembeje se mu zdi, da se gospodarska rast na Kitajskem počloveči, humanizira.

Od nečloveških delovnih pogojev do korupcije

Kot temeljne probleme v kitajski družbi je izpostavil delovne pogoje Kitajcev, vprašanje poštenosti, zaščite okolja in korupcije. Delovni pogoji so pogosto izredno težki (že delovnik se giblje med 12 in 14 urami dela na dan brez prostih vikendov), toda v luči sledenja ekonomskemu napredku jih kitajski ljudje večinoma sprejemajo – če ne zaradi sebe, pa zaradi svojih otrok. Kot velik problem je izpostavil tudi onesnaževanje okolja, ki se ga sicer zavedajo in je tudi zakonsko vsaj nekoliko urejeno, a ga spet v luči prednosti, ki jo ima ekonomska rast, ne upoštevajo. Rothlin je povedal, da v Pekingu težko vidiš dan brez smoga oz. megle. Prav tako na Kitajskem ostaja ogromno korupcije, za katero je novi predsednik obljubil, da jo bo poskušal odpraviti.

Na Kitajskem je preč problem tudi t. i. »spolomor«: politika enega otroka je privedla do strašanskega neravnotežja med spoli, kar ima posledice na različnih področjih življenja (za revnega človeka je izredno težko dobiti ženo – prvo vprašanje ženske bo, ali ima stanovanje, avto …). Tudi tu se pojavlja izrazito materialističen pogled, ki prevladuje v borbi za ekonomski napredek. Spremembe pa se kljub vsemu dogajajo. Med njimi je Rothlin omenil velik dosežek, ko so uvedli osnovno zdravstveno varstvo za vse ljudi, izboljšuje pa se tudi pravni sistem (ženske imajo možnosti za uspeh na sodišču v pojavljanju spolnega nadlegovanja).

Priložnost za katoliško vero – dobrodelnost in resnica

Rothlin se je zato vprašal, kakšna bi bila lahko nova paradigma ekonomskega razvoja na Kitajskem. V luči okrožnic je izpostavil predvsem katoliško socialnost – dobrodelnost in resnico skozi dialog med verstvi na Kitajskem. Cerkev lahko ogromno naredi na področju reševanja ljudi pred lakoto, prikrajšanjem, boleznimi in nepismenostjo, saj je razkorak med revnimi in bogatimi ogromen. Prav te vrednote bi bilo po njegovem mnenju dobro prenesti v pravne okvire in realnost v gospodarstvu. »Vsaka ekonomska odločitev ima moralne posledice. Tega ne moremo na hitro spremeniti, naš cilj je ustanoviti univerzo na mnogo bolj moralnih temeljih,« je dodal Rothlin.

Med Kitajci veliko zanimanja za verstva

Med Kitajci se sicer, zanimivo, pojavlja veliko zanimanje za religije – kar 300 milijonov Kitajcev naj bi namreč pripadalo eni izmed njih (trenutno je v ospredju protestantizem, ki je na Kitajsko prišel večinoma iz ZDA). Rothlin je obenem spomnil na dobre osnove vseh teh vrednot, ki so sicer na Kitajskem v obliki konfucionizma že bile prisotne. Kot osnovna stebra tako vidi ljubezen in resnico kot srčiki razvoja, vse to pa je mogoče uresničiti v luči medreligijskega dialoga: »Vse to kliče po novi paradigmi etičnosti v ekonomiji, poveličevanje maksimiziranja napredka ni dovolj, kjer lahko (tako kot so že v zgodovini) veliko vlogo odigrajo verstva.« V luči duhovnega manka Rothlin meni, da bo katoliška vera v prihodnjih letih odigrala ključno vlogo.

O poslovni etiki v luči Kitajske profesor Rothlin danes predava tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.


Foto: Tatjana Splichal