Za gradnjo nove kasarne papeške švicarske garde v Vatikanu naj bi izvajalci pridobili vsa potrebna dovoljenja s strani mesta Rima, Vatikana in Unesca do konca letošnjega leta, je včeraj sporočila Švicarska škofovska konferenca, ki v teh dneh v Ženevi zaseda na redni letni skupščini.

Podrtje starih in gradnja novih prostorov kasarne v Vatikanu je zaenkrat predvideno za obdobje med 2023 in 2026. Če načrti uspejo, bi lahko skorajšnjo 500. obletnico »ropanja Rima« (»Sacco di Roma«), ki jo bodo obhajali leta 2027, združili z blagoslovitvijo nove kasarne, so pojasnili pri Švicarski škofovski konferenci.

»Projekt je sicer precej zapleten, toda dobro napredujemo,« je trenutne razmere povzel Jean-Pierre Roth, predsednik ustanove, ustanovljene posebej za prenovo kasarne. Raziskave so pokazale, da lahko postavljenim zahtevam za gradnjo novih prostorov ugodijo le, če porušijo dosedanjo kasarno na območju med Trgom sv. Petra in vrati sv. Ane ter na obstoječih temeljih postavijo novo zgradbo.

Stroški projekta naj bi znašali 51,6 milijona evrov

Eden izmed številnih arhitektonskih izzivov novogradnje je razkritje zgodovinske »Via Francigena«, ki je prvotno potekala pod kasarno, pozneje pa so jo prekinili z zidom. Nova kasarna naj bi izboljšala tudi pogled na »Passetto«, zgodovinski prehod, ki Vatikan povezuje z Angelskim gradom ob reki Tiberi.

Stroški celotnega projekta za novogradnjo naj bi znašali 55 milijonov švicarskih frankov (51,6 milijona evrov). Ta vsota obsega tudi potrebna sredstva za začasno premestitev švicarske garde v času gradbenih del. Potrebna sredstva naj bi zagotovili predvsem z darovi.

Švicarski gardisti so lahko le samski možje katoliške vere in neomadeževanega slovesa

Gardisti med drugim varujejo vhode v Vatikan, stražijo prostore in skrbijo za osebno zaščito, vedno so navzoči pri avdiencah in sprejemih v Vatikanu. Četo s tradicionalnimi modro-rdeče-rumenimi uniformami sestavlja 110 mladih katoličanov iz Švice. Slovesno prisego novih rekrutov vsako leto priredijo 6. maja, ko se spominjajo herojske smrti 147 vojakov, ki so 6. maja 1527, med ropanjem Rima, branili papeža Klementa VII.

Njeni člani so lahko le samski možje katoliške vere in neomadeževanega slovesa, ki so v svoji švicarski domovini že odslužili vojaški rok. Visoki naj bi bili najmanj 1,74 m, ob vstopu pa morajo šteti najmanj devetnajst in največ trideset let. Kandidati morajo obvezno obiskovati šolo za rekrute, letošnja generacija pa je prva, ki je opravila tudi dodatno izobraževanje pri italijanskih policistih. Gardisti, ki služijo dlje kot tri leta in so si prislužili najmanj čin desetnika, se lahko tudi poročijo. (spletna stran švicarske garde: www.guardiasvizzera.ch)