Nova Gorica: škofijski arhiv, odprta enota
Nova Gorica: škofijski arhiv, odprta enota
Najprej je domači župnik in dekan Alojzij Kržišnik opisal pot do uresničitve. »Res nisem zgodovinar in ne arhivar, vendar imam spoštovanje do starih župnijskih dokumentov, ki so mi jih zapustili predhodniki,« je najprej dejal in dodal: »Po vseh župnijah, kjer sem deloval, sem poskrbel, da sem papirje, kar so zapustili v župnišču župniki, vsaj shranil v arhivske škatle, poskušal nekoliko sistematično urediti in narediti popis. Ob tem delu mi je bilo lepo začutiti utrip dogajanja mojih predhodnikov. To je izredno zanimivo.«
Videl je, da ponekod arhivi po župniščih niso primerno zaščiteni in urejeni. Za nekatere duhovnike je arhivsko gradivo skoraj brez vrednosti, saj samo jemljejo prostor. Zato meni, da je prav, da se reši, kar se rešiti da. Verjame, da po župnijah niso shranjeni dokumenti, ki bi bili velike vrednosti, ampak kljub temu je vsak dokument kot kamenček v mozaiku. »En kamenček ne pomeni še nič, skupaj pa predstavijo zgodbo kraja in župnije.«
Ponudil je prostore v konkatedrali
Spomnil je, da se je že preveč časa govorilo, da bi bilo treba narediti Škofijski arhiv tudi v Novi Gorici za severni del koprske škofije. Ko je slišal, da si je škof Jurij Bizjak prišel ogledat prostor v prizidku solkanskega župnišča, ali je primeren za arhiv, je tisti prostor šel pogledat tudi on. »Rekel sem si, saj imamo v naših župnijskih prostorih veliko boljše prostore in zakaj jih ne bi ponudili za Škofijski arhiv.«
Župnijski gospodarski svet je vprašal, ali lahko ponudijo prostor za škofijski arhiv in ali lahko župnija financira ureditev prostora. »Možje gospodarskega sveta so se strinjali, da župnija financira ureditev prostora. Tudi če bi se pokazala boljša rešitev za Škofijski arhiv kje drugje, bo župnija potrebovala arhivski prostor tudi zase.«
Da bi čim prej rešili čim več arhivskega gradiva
Uredili so en prostor, ki ni velik, ampak je dovolj za začetek. Ima 300 metrov polic, za 3.000 arhivskih škatel. »Urejanje arhivskega gradiva bo v knjižnici v prvem nadstropju, kjer je velik prostor, svetel in domač, da bo spodbujal k veselemu vzdušju pri urejanju arhiva. V kleti bo samo depo, ki je temen, suh in zaščiten tudi pred bombardiranjem. Ko bo ta soba polna, bomo uredili naslednjo ali pa se bo pokazala še kakšna boljša rešitev,« je pojasnil Kržišnik.
Prepričan je, da z arhivom dodajajo Novi Gorici kot tudi konkatedrali večji pomen. »Res je Nova Gorica geografsko središče naše škofije in prej ali slej bo prišlo do prenosa sedeža škofije iz Kopra v Novo Gorico. Prenosi sedeža škofije so se v zgodovini že večkrat zgodili in se bodo še. To ne bo nič posebno novega, ampak samo koristno za pastoralno delovanje naše škofije.« Zelo si želi, da bi se delo arhiviranja začelo čim prej, da se bo rešilo čim več arhivskega gradiva in da bo lahko na razpolago tistim, ki ga znajo ceniti.
Vsaka skupnost poskuša ohraniti temeljne dokumente o svojem delovanju
Nekdanji sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček je orisal razvoj arhivov pri nas in današnjo arhivsko mrežo. Ob tem je dejal, da vsaka skupnost poskuša ohraniti temeljne dokumente o svojem življenju. Z novim arhivom je severna Primorska pridobila pomembno ustanovo. Zdaj je pomembno, da se zbere gradivo za arhiv in usposobi ljudi, ki ga bodo upravljali.
Arhivsko gradivo ima trajen pomen za zgodovino
Direktorica Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici dr. Tanja Martelanc je dejala, da ji je v veliko čast, da lahko v imenu ustanove, ki jo vodi, spregovorim nekaj besed ob odprtju in blagoslovu enote Škofijskega arhiva v Novi Gorici. Najprej je poudarila, da Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v 2. členu opredeli pojem arhivskega gradiva v naslednji definiciji: »Arhivsko gradivo je dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb; arhivsko gradivo je kulturni spomenik.«
Nato je spomnila, da če kdo morda meni, da je arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve pomembno le za pripadnike te verske skupnosti in mogoče še za nadobudne rodoslovce, ki iz takega ali drugačnega razloga izdelujejo družinska drevesa in se pri tem poslužujejo krstnih, poročnih in mrliških matičnih knjig, se moti.
Arhivsko gradivo Cerkve je bogat zgodovinski vir
Arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve je po njenem bogat zgodovinski vir, po katerem pogosto posegajo zgodovinarji, tudi tisti, ki se s cerkveno zgodovino ne ukvarjajo, saj je iz arhivskega gradiva mnogotere župnije npr. razvidna agrarna zgodovina nekega kraja, v gradivu najdemo podatke o organizaciji šolstva na nekem območju, iz župnijskih kronik lahko rekonstruiramo zgodovinske dogodke lokalnega pomena. Sama je na primer v samostanskih kronikah z zanimanjem prebirala zapise o stoletnih poplavah, točah in drugih ujmah, ki so v preteklosti prizadele tisto območje.
Gradivo Cerkve je kulturni spomenik
Dejala je, da so škofijski arhivi in njihovo gradivo izreden vir informacij za vsakega umetnostnega zgodovinarja in ljubitelja umetnosti, ki poskuša orisati tako stavbno zgodovino določenega sakralnega objekta kot tudi njegovo opremo. Marsikatere cerkve danes ni več, na podlagi arhivskih virov, ki jih hranijo župnijski in škofijski arhivi, pa je mogoča vsaj delna rekonstrukcija neobstoječega kulturnega spomenika. Poleg zgodovinarjev in umetnostnih zgodovinarjev pa v škofijskih arhivih najdemo tudi druge preučevalce preteklosti.
»Gradivo Rimskokatoliške cerkve je brez dvoma kulturni spomenik, ki ga moramo kot takega varovati in ohraniti za naše zanamce, ne glede na to, ali smo verni ali ne, saj vendar pričuje o preteklosti slovenskega naroda.«
Zagotovljena bo pravilna materialna hramba cerkvenih arhivov
Tanja Martelanc je omenila Aleksandra Lestana, dolgoletnega župnika v Črničah, ki ji je pred desetimi leti pokazal bogat arhiv dekanije Črniče. »Že takrat sem pomislila na to, kaj se bo z arhivom zgodilo, ko bo g. Lestan, ki je bil že takrat v častitljivih 90. letih, obnemogel, novega župnika pa v Črničah ne bo. Najslabša možnost, ki bi jo lahko takrat izbrali, bi bila ta, da bi dragoceno gradivo pustili v mrzlih, vlažnih, neprezračenih župniščih, kjer bi si razni glodavci in mrčes v miru uredili svoj kotiček v enem ali več arhivskih fasciklih. Četudi gradivo, ki bo prišlo v novoustanovljeno enoto škofijskega arhiva, ne bo takoj urejeno in popisano, kot to zahtevajo arhivski standardi, ter morda ne bo že naslednji dan dostopno širši javnosti, moramo biti hvaležni in zadovoljni, saj bo v prvi vrsti zagotovljena njegova pravilna materialna hramba. Za ostala arhivska dela pa bo še čas.«
V Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici so zelo veseli, da se v neposredni bližini odpirajo vrata sestrske arhivske organizacije, s katero se nadejajo plodnega sodelovanja.
Ustrezno hranjenje in dostopnost zainteresirani javnosti
Koprski škof dr. Jurij Bizjak je povedal, kako skrb za arhivsko gradivo opredeljuje cerkveno pravo. Zavzema se za urejenost arhivskega gradiva, da je v ustreznih prostorih in dostopno zainteresirani javnosti. Odkar so v Kopru odprli škofijski arhiv, so presenečeni nad odzivom, koliko ljudi hodi vanj.
Vodja Škofijskega arhiva Koper Luka Tul je naprej dejal, da je prav on tisti, ki bo delal, in da bo v novem arhivu vse tako, da bo prav. Opisal je, kako bo potekalo zbiranje gradiva. Šli bodo po župnijah in ga prenesli v nove prostore. Zbiranje gradiva bo, kot je poudaril, reševanje. Prednost bodo dali tistemu gradivu, ki je zdaj v neustreznih prostorih (vlaga, žuželke). Nato bo treba gradivo urediti. Zaradi tega bo treba zaposliti nove arhivarje, zdaj sta v Kopru le dva.
Omenil je, da so glavni vir podatkov v župnijskih arhivih matične knjige. Te so leta 2015 že prenesli v škofijski arhiv. 90 odstotkov obiskovalcev arhiva zanimajo prav te, predvsem gre za rodoslovce, saj so matične knjige za njih eden najpomembnejših virov podatkov.
Na koncu je škof dr. Bizjak novi prostor za arhiv blagoslovil, župnijski pevski zbor pa je zapel dve pesmi.