Zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev je potreba po tistih, ki bi lahko prevzeli določene naloge duhovnikov, vedno večja. Diakoni lahko med drugim berejo in oznanjajo Božjo besedo, prisostvujejo pri sklenitvi zakramenta sv. zakona, podelijo blagoslove in vodijo krščanski pogreb.

Temeljna pogoja za diakonovo služenje Cerkvi sta nedvomno vera in zgledno življenje. V zadnjem času pa postaja eden od temeljnih pogojev tudi temeljita teološka izobrazba, saj se pričakuje, da bodo stalni diakoni v Cerkvi vse pogosteje opravljali tudi številne naloge, ki so jih do sedaj opravljali duhovniki.

Vse te pogoje nedvomno izpolnjujeta tudi moža, ki bosta jutri prejela diakonsko posvečenje.

Miran Candellari, oče šestih otrok, ki dela v zaporu

Miran Candellari prihaja iz župnije Trebnje in je po izobrazbi univerzitetni diplomirani teolog. Njegovo poklicno delovanje je bilo že od vsega začetka usmerjeno v delo z ljudmi. Zadnjih dvaindvajset let je zaposlen kot pedagog na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Skupaj z ženo Zdenko, s katero sta lani obhajala srebrno obletnico poroke, imata 6 otrok. Ob tem sta odgovorna za Skupnost Emanuel v Sloveniji.

Miran Candellari. FOTO: Osebni arhiv

Kot pravi, je o tem, da bi služil Cerkvi, razmišljal že med študijem teologije, vendar se je takrat odločil, da ostane laik. »V Skupnosti Emanuel, v kateri sem se po študiju angažiral, se bratje in sestre vedno spodbujamo na poti k svetosti in evangelizaciji, zlasti tistih, ki vero iščejo ali bi jo želeli poglobiti. Skozi leta se je tako zvrstilo obilo različnih pobud. Ko me je nato, nekako pred petimi leti, takratni novomeški škof, msgr. Andrej Glavan, vprašal, ali bi želel razmisliti o službi stalnega diakona, me je njegovo vprašanje razveselilo.«

»Po prvem dogovoru s škofom sem se najprej obrnil na odgovorne v Skupnosti Emanuel, znotraj katere je tudi kleriško združenje. Tako sem predpripravo opravil skupaj s sobrati iz Skupnosti Emanuel. Izredno lepo in koristno je bilo med drugim tudi to, da so bile v to pripravo vključene tudi naše žene, ki so ob določenih trenutkih imele celo več vprašanj kot mi možje. Stalni diakonat je namreč služba, ki zadeva celega človeka in je poročen mož, brez soglasja in podpore žene, ne more ne sprejeti ne opravljati.«

»Nato sem se pridružil skupini mož iz Škofije Novo mesto in Nadškofije Ljubljana, ki se je pripravljala pod vodstvom p. Silvina. Ta priprava načeloma traja tri leta. Gre za vsestransko pripravo, tako z vidika teološke kakor tudi duhovne formacije. Diakonsko službo vidim predvsem kot služenje. Gre za hojo za Jezusom Kristusom Služabnikom. Smo kot strežniki iz Kane, ki jim Marija reče: 'Karkoli vam reče, storite'.«

Miran Candellari. FOTO: Osebni arhiv

Miran je skupaj z ženo Zdenko odgovoren za Skupnost Emanuel v Sloveniji. Njen cilj je, da bi njeni člani, povezani kot bratje in sestre, živeli evangelij v današnjem svetu. Skupnost je zmes vseh stanov, laikov, posvečenih in klerikov.

»Poklicani smo, da smo si bratje in sestre, da se medsebojno podpiramo na poti k svetosti,« poslanstvo skupnosti pojasnjuje Candellari. V skupnosti se tako nihče, ne glede na službo, ki jo opravlja, ne sme počutiti sam. »Drugi steber naše skupnosti pa je seveda evangelizacija. Iščemo načine, kako o Božji Ljubezni pričevati in spregovoriti drugim, predvsem tistim, ki Ljubezni še niso spoznali.«

Matic Vidic, oče enega sina, "vojak brez orožja" in odgovoren za pastoralo Romov

Matic Vidic prihaja iz župnije Novo mesto - Sv. Janez. Po izobrazbi je profesor filozofije in teologije in je zaposlen v Slovenski vojski kot pastoralni asistent. Obenem je tudi pastoralni asistent za pastoralo Romov v župnijah Prečna in Novo mesto - Sv. Janez.

Matic Vidic. FOTO: Osebni arhiv

Kot je pojasnil za Družino, novomeška škofija od svoje ustanovitve še ni imela stalnega diakona, zato ni poznal tovrstnega služenja. »Spodbude so naenkrat prišle od različnih duhovnikov, zato sem še toliko bolj postal občutljiv za tovrstno razločevanje, ali gre pri tem za mojo željo, željo drugih ali klic od Gospoda.«

Po letu razločevanja sta nato sledili dve leti priprav, o katerih pravi: »Čudovito je bilo spoznavati nove brate, ki se tako kot jaz pripravljajo na prav posebno pot. V spominu pa mi bodo ostale duhovne vaje pri s. Marini Štremfelj, kjer sem prejel posebno Božjo milost, da sem okusil resnično Božjo ljubezen.«

Matic Vidic. FOTO: Osebni arhiv

Matic je tudi pastoralni asistent v Slovenski vojski. Zakaj po njegovem mnenju obstaja potreba, da so tudi vojaki povezani z Bogom? Kako je biti pastoralni asistent za pastoralo Romov?

»Ni ga človeka, ki ne bi na kakršenkoli način hrepenel po Božji ljubezni,« poudarja. »Tudi v vojski je tako in zato je tako pomembno, da sem prisoten med njimi in s svojim zgledom in besedami oznanjam to ljubezen. V kriznih situacijah pripadniki spoznavajo, da ni dovolj zgolj mišična masa in pa glava, ki je na svojem mestu. Potrebno je nekaj več. In to nekaj več je tisto duhovno v človeku, ki da človeku resničen smisel in pomen.«

»Pri Romih je veliko težje kot v vojski, po drugi strani pa spet tako enostavno. Pomembno je, da si pristen. Da si avtentičen. To, kar učim, moram do potankosti tudi živeti, drugače takoj izgubim zaupanje in se lahko poslovim od pastorale.«

Čeprav običajno stalni diakoni postanejo starejši možje, je Matic mladi očka 2-letnega sina Izaka. "Zaradi dela, ki ga že opravljam, je Petra (op. žena) navajena, da veliko časa posvečam oznanjevanju, zato ni pričakovati velikega šoka, ki bi ga bili drugače verjetno deležni. Diakonstvo v veliki meri živim že nekaj let in verjamem, da Bog želi najprej, da sem dober mož in oče, šele potem zgleden diakon," je še povedal.

Matic Vidic je bil pred enim letom tudi gost Družinine oddaje Reflektor. Oglejte si jo!

V oddaji Reflektor. FOTO: arhiv oddaje Reflektor