S slovesno mašo v zahvalo, ki jo je ob somaševanju ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika kot predstavnika Slovenske škofovske konference, msgr. Janeza Puclja, koordinatorja Dušnega pastirstva Slovencev po svetu, in Stanislava Cikaneka, voditelja Slovenske katoliške misije v Londonu, v materni cerkvi katoliške skupnosti v Angliji in Walesu v westminstrski stolnici daroval tamkajšnji nadškof Vincent Nichols, so se Slovenci in njihovi prijatelji v Veliki Britaniji v soboto, 25. junija, na najvišji cerkveni ravni spomnili 20-letnice slovenske državnosti.

Britansko-slovensko društvo, ki mu predseduje Keith Miles, Center za raziskavo pokomunističnih ekonomij prof. dr. Ljuba Sirca in Slovenska katoliška misija v Londonu so pripravili slovesnost, ki so se je med drugimi udeležili slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji Iztok Jarc s soprogo Heleno (v slovenščini je prebrala berilo), predstavnik apostolskega nuncija v Veliki Britaniji in nekateri člani diplomatskega zbora, akreditiranega v Veliki Britaniji. Pozdrave udeležencem slovesnosti so, kot je na začetku maše dejal prvi med somaševalci, westminstrski nadškof Vincent Nichols, med drugimi poslali britanski prestolonaslednik, valižanski princ Charles, nekdanji westminstrski nadškof, kardinal Cormac Murphy O'Connor, nekdanji canterburyski nadškof Lord Carey in nadškof iz Southwarka Peter Smith.

Molitev za Cerkev na Slovenskem

V mašnem nagovoru je nadškof Nichols v izhodišče postavil evangeljsko razumevanje sveta kot po eni strani grešnega prostora, ki mu Jezusovi učenci ne pripadajo, po drugi strani pa prostora, kjer se uresničuje odrešenjsko poslanstvo. Napetost med obema pomenoma v svojem življenju čuti ne le vsak posameznik, temveč je navzoča tudi v zgodbah narodov – tudi slovenskega, ki se kot vsak drug narod zaveda, da je del božjega stvarstva v dobrem, pa tudi del sveta, ki se pogosto obrača od Boga – z vsemi posledicami, ki jih taka drža prinaša.
Bogoslužje v westminstrski stolnici je želelo izzveneti predvsem kot molitev za Cerkev na Slovenskem. Nadškof Nichols je orisal njene zgodovinske okvire in pri tem spomnil na prizadevanja apostolov slovenskih narodov sv. Cirila in Metoda, na zgodovino ljubljanske škofije, ki je bila ustanovljena leta 1461 in v nadškofijo povzdignjena leta 1961, pa tudi na trpljenje in mučeništvo slovenske krajevne Cerkve zlasti po drugi svetovni vojni, ko je bilo na stotine duhovnikov obsojenih na zaporne kazni, ko so bili v valu revolucionarnega nasilja številni ubiti, mnogi pa prisiljeni v begunstvo; ko je bilo cerkveno premoženje nacionalizirano, verski pouk izgnan in šol, cerkveno šolstvo pa ukinjeno.

»Bogu se zahvaljujemo za nove možnosti, ki so se odprle v sedanjem času, po ustanovitvi Republike Slovenije, kljub ekonomskim, pravnim in političnim negotovostim, v katerih se je znašla Cerkev na Slovenskem,« je sedanje razmere opisal nadškof Nichols. Ob tem je pozval k molitvi, da bi se v prihodnje slovenski narod še bolj zavzeto obrnil k Bogu, kajti zgodovina nam razodeva, da ljudi, ki pozabijo na Boga, ki mu obrnejo hrbet, prej ali slej zadene trpljenje. Brez Boga človek postane predmet državnega nadzora, zgolj enota v ekonomiji, volivec, ki ga je treba pridobiti in obdržati tudi z manipulacijo, je med drugim dejal nadškof Nichols. Ker pa je vsako človeško bitje veliko več kot to, je poslanstvo Cerkve, da vztrajno oznanja resnico o božji naravi človekovega dostojanstva kot edini trdni podlagi za družbeno blagostanje. Da bi Cerkev lahko uresničevala to poslanstvo, pa potrebuje legitimen družbeni prostor in možnost delovanja.

Nadškof Nichols se je ob sklepu mašnega nagovora ozrl tudi na korenine slovenske države, ki je pred 20 leti uradno razglasila svojo samostojnost, doživela začetek in konec sovražnosti Jugoslovanske armade, se korak za korakom postavljala na lastne noge s sprejemom ustave, mednarodnim priznanjem, pri katerem je imel pomembno vlogo Sveti sedež, članstvom v Združenih narodih, Natu in Evropski zvezi.

»Naj Bog blagoslovi Slovenijo, njene ljudi, njihovo vero in še posebej katoliško Cerkev na Slovenskem. Naj na današnji dan še posebej odmeva starodavni poziv preroka Ezekiela: Vi boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog,« je svoj nagovor sklenil nadškof Nichols.

»Sprava je znamenje moči«

Zbrane v westminstrski stolnici je v imenu Slovenske škofovske konference ob zaključku slovesnosti nagovoril ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Kot že pred njim nadškof Nichols se je posebej zahvalil vsem, ki so pripravili bogoslužje ob dnevu državnosti, zlasti Keithu Milesu, predsedniku Britansko-slovenskega društva, ki že leta vzorno skrbi za povezanost Velike Britanije in Slovenije.

Škof Jamnik je mašo v zahvalo za slovensko samostojnost označil kot pomemben korak v nadaljevanju procesa sprave med Veliko Britanijo in Slovenijo, ki je najbolj prišel do izraza ob lanski zadostilni maši v Great Missendenu, pri kateri so se spomnili tragedije slovenskih domobrancev in civilistov, ki so jih britanske zasedbene oblasti s prevaro izročile jugoslovanskim revolucionarjem in tako večinoma v smrt, ter v pobudi za ustanovitev skupne britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki naj bi raziskala še vedno ne scela razkrito ozadje tega dogodka. Ob tem velja spomniti, da je pobudo za ustanovitev mešane zgodovinske komisije podpisalo okoli 1.600 ljudi. Njihovi podpisi so bili nedavno izročeni britanski vladi, podobno dejanje pa v Sloveniji še ni bilo omogočeno.

»Blaženi papež Janez Pavel II. je nekoč zapisal, kako je sprava znamenje moči, poguma in notranje svobode, ki je delo Svetega Duha. Na tem temelju moramo graditi nove odnose in narediti nov korak k medsebojnemu prijateljstvu, ljubezni in spoštovanju. Poznavanje in priznavanje zgodovinskih dejstev ob tem pomeni predvsem izziv, da z zaupanjem, radostjo in veseljem gledamo v prihodnost, saj morajo tudi težki trenutki in preizkušnje, ki jih je slovenski narod doživljal po drugi svetovni vojni, vse nas narediti še močnejše in trdnejše v globokem zaupanju, da je Bog stvarnik zgodovine,« je britansko-slovenski spravni proces opredelil škof Jamnik.

Utrditev slovensko-britanskih vezi

Vodja Slovenske katoliške misije v Londonu Stanislav Cikanek je prebral pozdrav, ki ga je na udeležence slovesnosti naslovil nekdanji predsednik slovenske vlade in obrambni minister v prvi demokratično izvoljeni vladi Janez Janša. Zahvalna maša ob 20. rojstnem dnevu Slovenije je tudi po Janševih besedah velik dogodek, ki bo utrdil vezi med Slovenci v domovini in Veliki Britaniji ter med Slovenijo in Veliko Britanijo, ki danes tesno sodelujeta v Evropski zvezi in Natu, kar že samo po sebi izpričuje daljnosežnost zgodovinskih sprememb, ki jih je doživela Slovenija od svoje osamosvojitve junija 1991.

Ne le slovenska zastava ob ambonu, narodne noše in bandero s podobo brezjanske Marije – slovensko je bil obarvan tudi glasbeni del maše v westminstrski stolnici. London Gallus Consort je pel mašo Missa super Sancta Maria Jakoba Gallusa, operna pevka Irena Preda pa je ob Mavovi Mati moja, venec pletem ob sklepu bogoslužja zapela tudi slovensko himno.

Na fotografijah:
Stanislav Cikanek, nadškof Vincent Nichols, škof Anton Jamnik in Janez Pucelj
Mašo v westminstrski stolnici so zaznamovale tudi slovenske nacionalne barve, noše in podoba brezjanske Marije
Keith in Slava Miles, nadškof Vincent Nichols in škof Anton Jamnik