Postulator p. dr. Andrej Pirš, nadškof msgr. Stanislav Zore, pravdnik mag. Franc Šenk in notar igor Vojinovič (z leve). FOTO: Tatjana Splichal



»V Cerkvi je najbolj potrebna svetost.« Da s temi besedami Božji služabnik, duhovnik prof. dr. Anton Strle, ni mislil samo za druge, temveč jih je do zadnjega diha uresničeval tudi sam, je potrdila tudi zadnja seja v postopku za njegovo beatifikacijo na škofijski ravni, ki je bila v četrtek, 21. januarja, na nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani. Prvotno načrtovan 20. oktober 2020, dan smrti svetniškega duhovnika, je bil zaradi drugega vala epidemije covida-19 prestavljen.

Pozornost v sejni dvorani sta pritegnili dve Strletovi sliki in 53 arhivskih kartonastih škatel, polnih zbranega gradiva v slovenskem jeziku in italijanskem prevodu. V prvem sklopu so bili dokumenti, potrebni za uradni začetek postopka, pričevanja prič, poročilo zgodovinske komisije, številni Strletovi zapisi in dokumenti, ki dokazujejo glas njegove svetosti, kot so poslana in prejeta pisma, dnevniki, zapisi duhovnih vaj ... V drugem sklopu so prevodi bistvenih del tega gradiva v italijanski jezik, v tretjem pa kopije Strletovih avtorskih del. Od tega bo 32 arhivskih škatel odpeljanih v Rim na Kongregacijo za zadeve svetnikov (t. i. Transunto), 21 pa jih bo ostalo v nadškofijskem arhivu v Ljubljani (t. i. Archetipo), in sicer 8 škatel z dokumentacijo v slovenščini, 3 s prevodi in 10 s kopijami zbranih del svetniškega profesorja, ki bodo na voljo samo ob nadškofovem soglasju.


Postulator p. Pirš je usmerjal celoten potek škofijskega dela in bo nosilec dokumentov v Rim. FOTO: Tatjana Splichal


Hvaležnost glavnim akterjem postopka

Postulator p. dr. Andrej Pirš iz duhovne družine Delo, ki ji je v širšem smislu pripadal tudi svetniški kandidat, je ob začetku seje izrazil hvaležnost zaslužnim, da se je postopek začel in da je bil končan natanko štiri leta po prvi seji (21. 1. 2017) ter jih predstavil: njegova prejšnji in sedanji redovni predstojnik p. Peter Willi in p. Thomas Felder sta mu dovolila in ga tudi spodbujala v službi postulatorja; škof Andrej Glavan je kot administrator ljubljanske nadškofije 30. 4. 2014 podpisal odlok o začetku postopka in imenoval člane sodišča, zgodovinske komisije in teološke cenzorje; nadškof Stanislav Zore pa je vse to potrdil in aktivno spremljal postopek; člani »Strletovega odbora« so dali pobudo za postopek, njegov predsednik prof. dr. Anton Štrukelj pa je postulaturi izročil obsežno profesorjevo zapuščino in podal dragoceno strokovno teološko podporo. Zahvalil se je članom cerkvenega sodišča, ki so zaslišali 34 prič in pripravili gradivo: škofov delegat dr. Jože Pucelj SJ – odsoten zaradi zdravstvenih razlogov – je v škofovem imenu vodil delo sodišča; pravdnik mag. Franc Šenk SDB je skrbel, da se je vse vršilo po predpisih, notar Igor Vojinovič pa je pisal zapisnike sej in overjal vso dokumentacijo. Te se je zbralo 5690 strani v slovenščini, 1719 strani prevodov ter še 714 enot (naslovov) objavljenih Strletovih avtorskih del, ki jih je za več deset tisoč strani. »Znal je odkupovati čas,« kot je o njem dejal škof Jožef Smej. P. Pirš se je nato zahvalil trem cerkvenim cenzorjem, ki so dobršni del Strletovih izdanih del – za deset arhivskih škatel - prebrali in podali oceno, njihova imena pa so tajnost. Hvaležen je članom zgodovinske komisije: teologinji in zgodovinarki s. dr. Mariji Jasni Kogoj OSU, ki je prispevala glavni delež pri pisanju poročila komisije na 432 straneh, arhivistu mag. Blažu Otrinu za dragocen strokovni prispevek in zgodovinarki doc. dr. Tamari Griesser-Pečar. Postulator Pirš se je spomnil tudi pokojnega prof. dr. Andreja Vovka, ki je bil član te komisije vse do smrti leta 2015. Dragocen del so opravili prevajalci msgr. Oskar Simčič, Dina D'Elia in s. Ilarija Montanar in lektorica s. Mojca Šimenc, p. Pirš pa je omenil še druge posameznike in s hvaležnostjo poudaril, da je vseh oseb, ki so, poleg prič, aktivno sodelovali, več kot 30.


Prisegam je sledilo podpisovanje vseh izvodov zapisnika zadnje seje v obeh jezikih, ki so bili priloženi gradivu kot zadnji dokument, nakar so bile vse škatle zapečatene z voščenim pečatom nadškofije. FOTO: Tatjana Splichal


Prisege, podpisi, žigi in pečatenje

Osrednji del seje so bile prisege o vestno opravljenem delu in varovanju službene tajnosti, kar so storili nadškof Zore kot odgovorni nosilec postopka, člani cerkvenega sodišča, postulator p. Pirš, ki je usmerjal celoten potek škofijskega dela in bo nosilec dokumentov v Rim. Škofov delegat p. Pucelj je zaradi zdravstvenih razlogov svoj podpis oddal na domu. Sledilo je podpisovanje vseh izvodov zapisnika zadnje seje v obeh jezikih, ki so bili priloženi gradivu kot zadnji dokument s številko zadnje strani 5690, nakar so bile vse škatle zapečatene z voščenim pečatom nadškofije. Nadškof, škofov delegat in pravnik so podpisali še pisma za prefekta Kongregacije za svetnike, ki bodo gradivo spremljala na poti.


Nadškof Zore: »Zadnjih nekaj dni me obhaja misel, da svetniki z Božjimi barvami olepšajo naš svet.« FOTO: Tatjana Splichal


Zadnje dejanje postopka je bila sklepna beseda nadškofa Zoreta: »Zadnjih nekaj dni me obhaja misel, da svetniki z Božjimi barvami olepšajo naš svet. Tudi Božji služabnik prof. Strle je na njemu lasten način, z dosledno askezo, predano molitvijo in dosledno ljubeznijo do teološke resnice vsem nam v Božjih barvah odkrival lepoto stvarstva in življenja s Kristusom.« Prof. Strleta se je nadškof Zore spomnil kot predavatelja, še bolj pa ob prizoru iz ljubljanske uršulinske cerkve, ki mu bo ostal v spominu do konca življenja: »Ko je ostareli profesor, ves izsušen od askeze, prišel na sredino cerkve, je kot spodsekan padel na obe koleni pred Najsvetejšim in se globoko priklonil. Vstajanje je bilo prava muka … Takrat sem namreč živo začutil profesorjevo globoko vero in spoštovanje do zakramenta svete evharistije ter prvič globoko začutil: človek, ti si svetnik.« Nadškof se je poleg ostalih na poseben način zahvalil postulatorju p. Andreju Piršu, ki je poskrbel, da je bilo vse narejeno v rekordnem času: »Bil je duša in srce tega postopka in za to se mu iskreno zahvaljujem.«


Škofijski del postopka je zaključen, prenehala so veljati vsa imenovanja, saj bodo na Kongregaciji za svetnike, kjer bodo prevzeli delo, sledila nova. FOTO: Tatjana Splichal


Kaj sledi zdaj?

Škofijski del postopka je bil s to sejo zaključen, prenehala so veljati vsa imenovanja, saj bodo na Kongregaciji za svetnike, kjer bodo prevzeli delo, sledila nova. »Mi pa ne smemo čakati križem rok. Pomnožiti moramo molitve in prinašati potrebe pred Boga po priprošnji Božjega služabnika Antona Strleta, saj bo za zaključek postopka potreben čudež na njegovo priprošnjo. Svetnikov ne dela Kongregacija, svetniki prihajajo iz gorečih molitev vernikov, ki zaupajo v njihovo priprošnjo,« je sklenil nadškof in z blagoslovom zaključil sejo. Kljub temu, da so bili zaradi omejitvenih ukrepov lahko navzoči samo nekateri člani postopka, je bil zagotovljen neposreden prenos, posnetek pa bo še nekaj časa na ogled na YouTube kanalu ljubljanske nadškofije.


_ _ _

SORODNE VSEBINE:

"Anton Strle sveti na temnih krajih naših veleposestev"

Anton Strle

Božji služabnik Anton Strle

Asket, velikan vere in kreposti