Po navedbah vatikanskih medijev gre za predlog Dikasterija za pospeševanje edinosti med kristjani, ki opredeljuje najpomembnejše predloge za vnovično izvajanje službe edinosti rimskega škofa, ki jo priznavajo tako eni kot drugi.

Izvor in status dokumenta

Kot pojasnjujejo pri omenjenem dikasteriju, je študijski dokument Rimski škof prvi dokument, ki povzema celotno ekumensko razpravo o službi primata v Cerkvi od 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Začetek tega besedila sega v povabilo, ki ga je sv. Janez Pavel II. naslovil na druge kristjane, naj »očitno skupaj« poiščejo oblike, v katerih bi služba rimskega škofa »lahko uresničevala službo ljubezni, ki bi jo priznavali eni in drugi«. Teološki pogovori so na to povabilo oblikovali veliko odgovorov, pa tudi premišljevanj o tej temi in različnih predlogov.

Študijski dokument Rimski škof je prvi dokument, ki povzema celotno ekumensko razpravo o službi primata v Cerkvi od 2. vatikanskega cerkvenega zbora.

Leta 2020, ob 25. obletnici izida dokumenta Ut unum sint, je Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani videl priložnost, da povzame ta razmišljanja in zbere njihove glavne sadove. K temu je povabil sam papež Frančišek, ki je opozoril, da »v tem pogledu nismo veliko napredovali«. Sklic sinode o sinodalnosti je še potrdil pomen tega projekta kot prispevka k ekumenski razsežnosti sinodalnega procesa.

Status besedila je status »študijskega dokumenta«, ki ne trdi, da je izčrpal temo in tudi ne povzema vsega katoliškega učenja o tej zadevi. Njegov namen je ponuditi objektivno sintezo ekumenske razprave o tej temi, s čimer odseva njene uvide, pa tudi meje.

Kip sv. Petra v vatikanski baziliki. FOTO: Vatican Media

Postopek priprave

Dokument je sad skoraj triletnega resnično ekumenskega in sinodalnega dela. Povzema približno 30 odgovorov na Ut unum sint in 50 dokumentov o ekumenskem dialogu na to temo. Pri njem je poleg uradnikov sodelovalo tudi 46 članov in svetovalcev Dikasterija, ki so o njem razpravljali na dveh plenarnih sejah, poleg tega pa so se posvetovali z najboljšimi katoliškimi izvedenci na tem področju ter s številnimi pravoslavnimi in protestantskimi strokovnjaki. Nazadnje je bilo besedilo poslano na različne dikasterije Rimske kurije in na škofovsko sinodo. Skupno je bilo upoštevanih več kot petdeset pisnih mnenj in prispevkov in vsi so bili pozitivni glede pobude, metodologije, strukture in glavnih idej dokumenta.

Brata v Kristusu: papež Frančišek in patriarh Bartolomej. FOTO: Vatican Media

Struktura dokumenta

Dokument ponuja shematično predstavitev:
1) odgovorov na Ut unum sint in dokumentov o teoloških pogovorih, namenjenih vprašanju primata;
2) glavnih teoloških vprašanj, ki tradicionalno postavljajo pod vprašaj papeški primat in pomembnega napredka v sodobnem ekumenskem razmišljanju: prenovljeno branje »petrinskih besedil«; preseganje nasprotja med de iure divine in de iure humano; vnovično hermenevtično branje dogem o primatu o jurisdikciji in nezmotljivosti (1. vatikanski cerkveni zbor);
3) nekaterih perspektiv za službo edinosti v vnovič združeni Cerkvi: potrebnost ali nepotrebnost primata v Cerkvi; kriteriji prvega tisočletja; načela za izvajanje primata v 21. stoletju.
4) praktične predloge ali zahteve, naslovljene na Katoliško cerkev: prenovljena razlaga 1. vatikanskega cerkvenega zbora; diferencirano izvajanje primata rimskega škofa; sinodalnost ad intra; sinodalnost ad extra.

Poleg tega povzetka se dokument zaključi s kratkim predlogom plenarne seje Dikasterija z naslovom K izvajanju primata v 21. stoletju: ta določa najpomembnejše predloge iz različnih pogovorov za prenovljeno izvrševanje službe edinosti rimskega škofa, ki ga »priznavajo eni in drugi«.

Apostola Peter in Pavel. FOTO: Vatican Media

Glavne ideje dokumenta

Študijski Dokument poudarja, da: 1) so dokumenti dialoga in odgovori na Ut unum sint dali pomemben prispevek k premišljevanju o vprašanju primata in sinodalnosti; 2) vsi dokumenti se strinjajo s potrebo po službi edinosti na vesoljni ravni, čeprav so temelji te službe in načini, na katerega bi se morala izvrševati, podvrženi različnim tolmačenjem; 3) za razliko od polemik v preteklosti v vprašanju primata ne vidijo več samo kot problem, ampak tudi kot priložnost za skupno premišljevanje o naravi Cerkve in o njenem poslanstvu v svetu; 4) petrinska služba rimskega škofa je neločljivo povezana s sinodalno dinamiko, tako kot skupnostni vidik, ki vključuje celotno Božje ljudstvo in kolegialno razsežnost škofovske službe.

Med prihodnjimi koraki v teoloških pogovorih dokument med drugim predlaga potrebo po boljši povezanosti med pogovori na vseh ravneh, da bi se medsebojno obogatili.

Med prihodnjimi koraki, ki jih je treba narediti v teoloških pogovorih, dokument predlaga potrebo po: 1) boljši povezanosti med pogovori, tako krajevnimi in mednarodnimi, uradnimi in neuradnimi, dvostranskimi in večstranskimi kot tudi vzhodnimi in zahodnimi, da bi se medsebojno obogatili; 2) skupnem obravnavanju primata in sinodalnosti, ki nista dve nasprotujoči si cerkveni razsežnosti, ampak prej dve resničnosti, ki se med seboj podpirata; 3) razjasnitvi besedišča; 4) spodbujanju sprejemanja rezultatov pogovorov na vseh ravneh, tako da bodo ti lahko postali skupna dediščina; 5) teološkem razlaganju aktualnih odnosov med Cerkvami, saj se »dialog resnice« ne bi smel osredinjati samo na doktrinalne razlike v preteklosti.