Kmalu bodo minila štiri leta, odkar je vstop v nemara najlepšo gotsko katedralo – »nezaposlenim prepovedan«. Šestnajstega aprila 2019 smo po vsem, ne samo krščanskem svetu zaprepadeni opazovali, kako si več sto gasilcev prizadeva, da je ne bi pogoltnil požar. Le redki pa so takrat verjeli obljubi predsednika Macrona, zanosno izrečeni v nagovoru francoskemu narodu, da bodo znamenito pariško katedralo v petih letih obnovili.

Ko je bil ogenj ukročen in se je strah, da konstrukcija nemara ne bo vzdržala, izkazal kot neutemeljen, so na pogorišče stopili strokovnjaki. Med prvimi arheologi. Ključen miselni zasuk ob turobnem sprehodu med kupi ožganega kamenja, ki je zgrmelo s takrat rekordne višine 33 metrov, do katere je anonimnim stavbenikom iz 12. stoletja uspelo dvigniti kot tančica tanke gotske oboke glavne ladje katedrale Naše ljube Gospe, je pomenilo njihovo spoznanje, da to, ob čemer hodijo, ni grušč, temveč so arheološki ostanki, gradniki dediščine naše civilizacije. In n...