Arheologija med Nanosom in Snežnikom

Uvodoma je avtor, Boštjan Laharnar, objavil prispevek Luke Repanška o etimološki interpretaciji imen Okra in Albijska gora, ki sta v naslovu knjige. Gre za gori Nanos in Snežnik, ki sta ključni topografski orientacijski točki in dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat.

Uvrščata se med tiste geografske pojme, o katerih so se ohranili najzgodnejši zapisi o današnjem slovenskem prostoru. Antični pisni viri na stičišču med Julijskimi Alpami in Dinarskim gorstvom beležijo ime Okra, ki je hkrati označevalo prelaz (območje Razdrtega), goro (Nanos) in naselbino (morda Grad pri Šmihelu pod Nanosom).

Strabon, grški zgodovinar in geograf (rojen leta 64 ali 63 pr. Kr., umrl leta 24), v zvezi z Okro omenja tudi gorsko ime Albion, ki v prvi vrsti označuje Snežnik.

Gradnja in razvoj gradišč sta dosegla vrh v železni dobi

Zdi se, da je bil prvi poselitveni vrh na Notranjskem v pozni bronasti dobi. Zadnje desetletje so odkrili več poznobronastodobnih najdišč v nižinah. V ta čas arheologi datirajo nekatere posamične najdbe iz jamskih najdišč in z gradišč ali njihove okolice.

Gradnja in razvoj gradišč sta dosegla vrh v železni dobi. Nekatera so ostala obljudena v rimski dobi, z zatonom rimske države pa so opustili tudi ta.

Arheološko najdišče Gradišče oziroma Grad pri Šmihelu pod Nanosom. Tu je bila naselbina v pozni bronasti dobi, starejši in mlajši železni dobi, v rimski dobi in zgodnjem srednjem veku. Vir: Narodni muzej

Uporaba zračnega laserskega skeniranja zemeljskega površja oziroma lidarja

Mejnik v preučevanju preteklosti Notranjske je bil začetek uporabe podatkov zračnega laserskega skeniranja zemeljskega površja oziroma lidarja v arheologiji Slovenije. Rezultati arheoloških analiz lidarskih podatkov so arheologom omogočili ne le vpogled v tlorise gradišč, ampak tudi gradiščno krajino.

Slikovni prikazi ovrednotenih lidarskih podatkov in njihova arheološka interpretacija so sestavni del topografskih opisov najdišč, ki jih avtor obravnava v 3. poglavju knjige.

Snežnik in Bač, pogled s Šilentabora. Foto: Ivo Žajdela

Temeljna knjiga, ki prikazuje vsa arheološka odkritja na širšem območju Notranjske

Med posamičnimi najdbami z notranjskih najdišč, ki jih avtor predstavlja v knjigi, prevladujejo fibule in druge vrste nakita, orodje, orožje in vojaška oprema, odlomki kovinskih posod ter novci.

Tipološki in kronološki analizi najdb je namenjen velik del 4. poglavja. Njeni izsledki in interpretacija najdb so arheologe vodili pri kronološki opredelitvi ter določitvi trajanja uporabe arheoloških najdišč.

Skušali so jih razumeti v okviru širše arheološke in zgodovinske podobe, s poudarkom na obdobju prehoda iz mlajše železne v rimsko dobo. Ugotovitve in glavne poudarke o železni in rimski dobi na Notranjskem smo ovrednotili in povzeli v sklepnem poglavju.

Pogled proti Postojni z Nanosa. Foto: Ivo Žajdela

S knjigo Od Okre do Albijske gore. Notranjska med prazgodovino in antiko je stroka in širša javnost dobila temeljno knjigo, ki prikazuje vsa dosedanja arheološka odkritja in znanje na širšem območju Notranjske, od Nanosa, do Snežnika in Slivnice.

Nasploh je knjiga bogato ilustrirana, zaradi lidarskih posnetkov pa je še veliko večja paša za oči.

Pogled na Razdrto (nekoč tudi Okro) z Nanosa. Foto: Ivo Žajdela