Notranjost frančiškanske cerkve v Mariboru prenovljena
Notranjost frančiškanske cerkve v Mariboru prenovljena
Po besedah restavratorja Bineta Kovačiča bi bilo izjemno zahtevno odstraniti neustrezen oplesk, saj bi bila pri tem lahko povzročena prevelika škoda na primarni poslikavi. Zato so se odločili za kompromisno rešitev, da se cerkev samo prebeli, originalno poslikavo pa ohrani pod beležem. "Odločili smo se za estetsko poslikavo, ki bo poudarila arhitekturno kvaliteto notranjščine cerkve in freske slikarja Staneta Kregarja," je pojasnil.
Delati so začeli septembra lani. Cerkev so prebelili na osnovi barvnih tonov, ki so bili določeni na osnovi sondažnih raziskav - slonokoščeno belo ostenje ter profilacije v barvnem tonu žgane siene ter motne pozlatitve. "Barve, ki so bile zdaj nanesene, so odstranljive. Če se bodo kakšne generacije čez desetletja odločile, da bodo šle freske odkrivat, bodo lahko to še vedno storile," je pojasnil Kovačič. Kljub razmeroma enostavnemu posegu so po njegovih besedah dosegli, da je cerkev svetlejša in posledično prijetnejša za oči.
Edina slovenska cerkev Matere usmiljenja
"Naša cerkev je edina v Sloveniji, ki je posvečena Materi usmiljenja. To je zelo redek primer tudi v svetu. Ker je bilo napovedano sveto leto, smo želeli, da se cerkev uredi in pripravi na to veliko dogajanje," je za časnik Večer povedal predstojnik frančiškanskega samostana Franc Kovše.
Monumentalno neoromansko dvostolpno baziliko v značilni rdeči barvi so zgradili med leti 1892 in 1903 na mestu nekdanjega kapucinskega samostana in ji na južni strani prizidali dvonadstropen samostanski kompleks. Kot so za STA pojasnili na mariborskem Zavodu za varstvo kulturne dediščine, je bila opečna arhitektura takrat posebnost v Mariboru. Načrti za cerkev so bili delo dunajskega arhitekta Richarda Jordana, ki je bil eden ključnih arhitektov sakralnih stavb na Dunaju na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Cerkev je bila poslikana leta 1896 s sakralno figuralno in bogato dekorativno poslikavo, od katere pa danes ni ostalo veliko. Poslikave so bile namreč v prejšnjem stoletju zaradi nevzdrževanja in zamakanja delno uničene, v 70-tih letih 20. stoletja pa so cerkev prebelili in zakrili večino poslikav.
Foto: Oton Naglost