Rodetova pesnitev Náblus v več pogledih ob vsej siceršnji samobitni estetski ter izpovedni vrednosti (o kateri so spregovorili že drugi recenzenti) pomeni tudi radikalno prelomnico, bolje: prelomnico preloma ali znotrajpesniški premik v postrevolucionarnem prelomnem obdobju (poetološkem meddobnem prostoru), ki ga je brezkompromisno sprožila, a ga ni mogla dopolniti rezka cezura Šalamunovega Pokra, saj je sam Šalamun (z njim pa vsi njegovi posnemovalci) zaradi demonične obsesije lastne razdiralne ihte ostal ujet v proces nihilističnega samorazkroja poezije ter nacionalne identitete, ki ga je sam povzročil.

Prežetost z entiteto izvornosti

Če jo potemtakem poskušamo motriti literarnozgodovinsko, pomeni Rodetova pesnitev na prvi pogled razprtje novega območja, v isti sapi pa (ob natančnejši presoji) revitalizacijsko vnovično odkritje prabitne (dejansko: onkrajčasne) »substancialnosti« slovenske poezije. Na oblikovnoestetski ter semantičnovsebinski...