Ob zlatomašniku so pri slovesnosti somaševali še dekan Jožef Poje, msgr. Miro Šlibar in gospod diakon Tone Založnik. Slovesno zlato mašo so polepšale tudi narodne noše iz domače in sosednjih župnij, iz Borovnice, Kamnika pod Krimom, Lukovice, Podpeči in Notranjih Goric.

V uvodu se je Marjan Božeglav vprašal: »Koliko časa je že minilo od takrat, koliko svetih maš je bilo darovanih, koliko zgodb darovanih Najsvetejšemu, koliko duš pospremljenih v večno življenje, koliko razdeljenih hostij? Po 50 letih še vedno predan Bogu … Za vse nas zgled.«

FOTO: Arhiv ŽPS Notranje Gorice

Pridigo, v kateri je se v uvodu zahvalil Bogu, pozdravil zlatomašnika in vse navzoče, je imel msgr. Miro Šlibar. Spomnil nas je na somašuje v Trstu, ki ga imel v istem času papež Frančišek. To je za Trst podoben praznik, kot je za našo župnijo jubilej našega župnika Jožeta Mateta. Med drugim je poudaril, da smo se zbrali, da se zahvalimo in prosimo zanj in za sebe, da bomo bolj sveti odšli s tega slavja. Pri tem naj nam pomaga vera, da Gospod pozna preteklost, sedanjost, pa tudi prihodnost vsakega človeka. Prenesel je tudi pozdrav oskrbnikov doma Notranjih Goric, ki se pridružujejo molitvi za zlatomašnika.

V nadaljevanju je opisal njegovo življenjsko pot: Zlatomašnik Jože je bil leta 1949 rojen v Ribnici. V mašnika je bil posvečen leta 1974, na praznik Petra in Pavla. Služboval je kot semeniški duhovnik, v Mavčičah, kaplan je bil v Smledniku. Potem pa 12 let župnik v Prečni, 10 let župnik v Šentjoštu in kar 17 let je naš župnik v Notranjih Goricah. Tudi to je znamenje, da nas ima župnik Jože rad.

FOTO: Arhiv ŽPS Notranje Gorice

Zlatomašnik naznačuje vstalega in tudi trpečega Jezusa. Novo mašo je daroval v Ribnici. Msgr. Miro Šlibar je v imenu vseh čestital gospodu Jožetu in se zahvalil vsem, ki pomagamo v cerkvi, župnišču, pri katehezi, organizaciji pomoči pri mašah, pevcem na koru. Še posebej pa je pohvalil dobroto in pomoč gospoda dekana Jožefa Pojeta, gospoda Frančiška Aca Jeranta, gospoda dr. Gregorja Roglja in vseh, ki ga kdaj pa kdaj nadomeščajo. Bolniški župnik msgr. Miro Šlibar želi, da bi zlatomašnika Jožeta spremljala Mati Marija, zdravje bolnikov in zavetnik sveti Jožef. Pridigo je zaključil z zahvalo: »Hvala Bogu in tebi, Jože, da smo prijatelji.«

Ob tako častitljivem jubileju smo z molitvijo prosili Boga za nove duhovne poklice. Jezus je vedno z nami, da nas opogumlja, vedri, tudi skozi zvestobo zlatomašnika Jožeta. Njegova trma in vztrajnost kljub bolezni sta lep dokaz, da mu duhovništvo pomeni vse in da vedno in povsod posreduje Božje življenje.

FOTO: Arhiv ŽPS Notranje Gorice

Tatjana in Niko Alič sta se v imenu župnije zahvalila vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri pripravi in izvedbi slovesnosti zlate maše. Zlatomašniku sta predala darilo in se še posebej zahvalila dekanu Jožefu Pojetu ter s šopki vsem, ki so s somaševanjem polepšali slovesnost, našim pevcem, malim in velikim, ki so s svojimi čudovitimi glasovi povzdignili slovesnost, vsem narodnim nošam, gospodu Novaku za darovana mlaja in celotni ekipi mož, ki so poskrbeli za postavitev, vsem rokam, ki so pomagale pri pletenju vencev in poskrbele za čiščenje in okrasitev cerkve, Tatjani Poplas za čudovite dekoracije iz rož, ki jih ustvarijo njene roke in njena domišljija, Prozvoku in ekipi za izposojo in postavitev šotorov, domačim gasilkam in gasilcem, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč z mizami in klopmi, vsem sodelavcem in članom ŽPS za sodelovanje pri pripravi slovesnosti, Tanji Kuclar za vso koordinacijo ter vsem goriškim gospodinjam in gospodinjcem za pripravo dobrot. Pohvalo pa zasluži tudi Marjan Božeglav za čudovit uvod v sveto mašo.

FOTO: Arhiv ŽPS Notranje Gorice

Praznično mašo sta s petjem dopolnila Mešani pevski zbor Notranje Gorice in otroški zbor. Po končani slovesni maši, čestitkah in zahvalah ter fotografiranju smo imeli pred cerkvijo pogostitev, za katero so poskrbele gospodinje in gospodinjci; napekle in napekli so pecivo, pripravili obložene kruhke ter lepo zložili sadje na pladnje. Člani Karitasa in ŽPS Notranje Gorice so poskrbeli, da ni bil nihče žejen niti lačen. Za lepo vzdušje je s harmoniko poskrbela osemletna punčka Maja Poplas ter zaigrala nekaj pesmi.

Bilo je čudovito, saj je slovesnost tudi na zunaj pokazala notranjo povezanost naše župnije in zato se res iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo na katerikoli način polepšali.