Nosečnosti globoko po 40. letu so redke in zaradi tega zbudijo tudi več pozornosti: nekateri takšne mame pohvalijo, drugi pa jih gledajo po strani. FOTO: Tatjana Splichal



Danes največ žensk rodi okoli 30. leta starosti, nosečnice pa tudi pri 40 niso več nekaj posebnega. Nosečnosti globoko po 40. letu pa so redke in zaradi tega zbudijo tudi več pozornosti: nekateri takšne mame pohvalijo, drugi pa jih gledajo po strani. O njihovih izkušnjah smo povprašali nekaj slovenskih mater, ki so svojega zadnjega otroka rodile že v petem desetletju svojega življenja. Zdravstvene posebnosti takšnih nosečnosti je predstavila ginekologinja Milena Igličar.

Andreja Žakelj: Otroci so naše upanje

Andreja Žakelj iz Žirov je zadnjo hčerko Marijo rodila pri 49. letih, z najstarejšo hčerko Katarino sta 16 let narazen. Ima šest otrok; imela je tudi tri spontane splave, sin Matej pa je zaradi genetske okvare umrl še pred porodom. »Nisva pričakovala, da bi lahko še zanosila, nisva se niti pogovarjala o tem, sprejeli smo, da ne bo več otrok. Ko pa ni bilo več menstruacije, sem mislila, da sem že v menopavzi. Potem pa sem vendarle posumila, da bi lahko bila tudi noseča … In res! Oba sva bila zelo vesela,« je povedala. Ker je pri zadnjem porodu imela preeklampsijo, je moža skrbelo za Andrejino zdravje. »Hvaležna sem, da zaskrbljenosti ni prenašal name.«

Nosečnost je tekla normalno, v 7. mesecu pa so ugotovili, da sta se pomešali Andrejina Rh negativna kri in Rh pozitivna kri dojenčka. »Takrat sva z možem naletela na zdravnico, ki nama je povedala, da izzivava usodo, ker se obnašava neodgovorno. Vprašala naju je, ali ne veva, da obstaja kontracepcija. Hvaležna sem bila možu, ki ji je dejal, naj se raje ukvarja s težavo, zaradi katere smo prišli, kot pa z nama.« Kljub zapletom se je rodila zdrava, krepka deklica, ki je danes stara dve leti in pol.

»Kdaj slišiva tudi, da sva Marijina dedek in babica, a naju to ne prizadene. Ob vseh najstnikih v naši hiši sva vesela pomladitve. Marija med najstnike prinese drugo dinamiko, razelektri napetosti. Vsi jo imajo radi in jo tudi kdaj popazijo. Z možem se trudiva, da se imamo skupaj lepo in ne jamrava, kakšno breme so otroci, čeprav sva kdaj tudi utrujena,« pove Andreja. Ko pride v vrtec na govorilne ure, se rada oglasi in pove svoje mnenje: »Polovici drugih mam bi lahko bila že mama. Zdi se mi, da gredo mlajše generacije v napačno smer, da otrokom prehitro vzamejo čas za igro, ko jih želijo vključiti v različne dejavnosti že pri dveh letih … Rada z njimi delim spoznanje, da hitro mine ta čas, ko smo vsi skupaj.«

Otroci so pri Žakljevih zares vrednota. »Otroci so dar, so velik blagoslov,« potrdi Andreja. »Vedno sem si želela imeti hišo, ki bo pokala od življenja, in jo imam! Otroci so naše upanje, da bodo oni spremenili življenje na bolje.«


Družina Žakelj iz Žirov. FOTO: osebni arhiv


Maria Cristina Rant: Zaupala sem Bogu

Argentinska Slovenka Maria Cristina Rant pravi, da se brez njenega zadnjega otroka Matjaža, ki ga je rodila pri 45 letih, morda sploh ne bi vrnili v Slovenijo. Matjaž se je namreč rodil v Argentini, in sicer 13 let za zadnjim otrokom v Rantovi družini; med njim in najstarejšim je 22 let razlike. »Nosečnost je bila popolno presenečenje. Bratje in sestre so bili zelo veseli. Peti otrok, Aleksander, si je oddahnil, da ga bodo ljudje končno nehali nagovarjati, da mora biti duhovnik. V družini in med prijatelji imamo namreč dva duhovnika, ki sta bila zadnja otroka,« je povedala v smehu. »Matjaž se je močno navezal na Aleksandra, ki je bil takrat edini še doma, saj so bili starejši štirje že zdoma.« Ko se je Aleksander odločil za študij v Sloveniji, so se zato preselili vsi, razen dveh hčera, ki sta ostali v Argentini.

Nosečnost je tekla gladko, zaradi vedno višjega krvnega tlaka so na koncu tri tedne pred rokom Marii Cristini naredili carski rez. Maria Cristina pove, da jo je skrbelo le to, kako se bo otrok počutil, ko bo imel starejše starše. A pravi: »Nisem ne prva ne zadnja, ki je rodila v tej starosti«, zato se je novega življenja veselila. »Tudi moja stara mama je rodila pri 44 letih. Vsi so vedeli, da sva z možem odprta za življenje. Priporočila sem se Bogu, rekla sem, da mu zaupam, da ve, kaj bomo zmogli.« In so res. Matjaž ima zdaj že 16 let, Aleksander pa se je lani poročil.


Tomaž in Maria Cristina Rant ob najmlajšem sinu Matjažu. FOTO: osebni arhiv


Katarina Lajevec: Mama me je rodila pri skoraj 47 letih

»Tudi mene je mama rodila v zrelih letih, pri skoraj 47, bil sem peti otrok. Razlika v letih med mano in najstarejšim bratom je kar 21 let. Vendar nikoli nisem čutila, da bi imela staro mamico. Ona pa je imela težave s tem, težko ji je bilo hoditi v šolo na roditeljske sestanke … Pa k sreči nisem bila problematičen otrok,« je povedala Katarina Lajevec. Da mame zdravniki ne bi prepričevali v splav, je šla zelo pozno h ginekologu, a jo je vseeno nagovarjal k splavu. »Že v četrti nosečnosti je poslušala pripombe, češ, kaj je mislila, celo od kristjanov. Potem pa se ji jaz najavim kot peti otrok, in to pri teh letih! Zdaj, ko sem šla jaz skozi podobno, jo še bolj razumem in spoštujem, da me je sprejela. Sprejela me je sprva težko, a brez pomisleka na splav.«

Oče je Katarini umrl, ko je bila stara devet let, mama je postala vdova pri 57 letih. Ostali bratje in sestre so bili že odrasli, zato je mami dobro delo, da je imela še Katarino. »Vedno sem čutila, da me imajo bratje in sestre radi. Ko sem bila majhna, smo živeli v isti hiši, in dokler niso dobili svojih otrok, so si me včasih kar izposodili za svojo. Kmalu pa sem dobila tudi družbo nečakinj in nečakov (prvo že, ko sem bila stara 2 leti in pol) in sem jim bila na nek način starejša sestra … Še vedno smo povezani z brati in sestrami, starejšo sestro imajo moji otroci skoraj za svojo babico,« je povedala Katarina.

Hrček ... ali raje dojenček?

Katarina je petega otroka rodila, ko je bila stara 40 let. Pravi, da so otroci navijali za dojenčka ali pa hrčka, pa sta se z možem raje odločila za otroka. »Nismo pa načrtovali tega, kar se je potem dogajalo. Otrok je bil rojen tri mesece prezgodaj s hudo pljučnico, strašnimi zapleti in je po zdravnikovih besedah preživel le zaradi naših molitev. Sedem mesecev smo bili v bolnišnici in še dve leti doma na respiratorju in kisiku. Po tej izkušnji si nikakor ne bi upala odločiti še za enega otroka ... Pa se je sam najavil. Pri mojih 43 letih. Nosečnost je bila brez posebnosti, otrok rojen ob roku, morala pa sem vsak dan izročati vse v Božje roke in Mariji v varstvo, da me niso preplavili strahovi.« Katarina je iskreno povedala, da je bilo prvih šest mesecev po Domnovem rojstvu tako napornih, da se zdaj ničesar več ne spomni. Danes pa je fantič star šest let, pameten in nikoli pri miru. »Brez njega bi bilo sicer manj naporno, a je v naše življenje spet prinesel mladost.«

Irena Končan: Vsako življenje je čudež

Mama petih otrok, Irena Končan, je pri 44 letih zahrepenela po novem življenju, kar je prepoznala kot Božji klic. Kmalu je zanosila, a se je življenje končalo že v nekaj tednih, še pred prvim rednim pregledom v nosečnosti. Podobno se je zgodilo po nekaj mesecih še enkrat. »To je bila zame nova, boleča izkušnja. Pa vendar – bitjece v meni, ki ga nisem imela niti priložnosti videti in objeti, mi je pomagalo dojeti in razumeti marsikaj. To, da je življenje nekaj več, da smo ustvarjeni za večnost, da ima vsako življenje neprecenljivo vrednost in svoj namen, četudi se ne rodi v ta svet in je hitro odrešeno. To, da je življenje dar. To, da je življenje čudež. Poleg tega sem se v tej preizkušnji še bolj zbližala z Bogom in bližnjimi. Ti so mi stali ob strani z molitvijo, besedami tolažbe in spodbude ter s sočutjem,« je zaupala. »Sedaj, nekaj mesecev po zadnjem splavu, lahko rečem, da sem hvaležna za vsak dar in dan življenja v meni.«


Živorojeni otroci, rojeni materam, starim 40 ali več let. VIR: SURS; grafika: Lucia Jerman.


Ginekologinja Milena Igličar: po 40. letu je več spontanih splavov

»Ženska je plodna, dokler ima menstruacije,« je razložila ginekologinja Milena Igličar. »V resnici večina po 40. letu kljub rednim menstruacijam teže zanosi, saj je več ciklusov brez ovulacije, pridruži se že več drugih razlogov za zmanjšanje plodnosti. Z leti se veča možnost za spontani splav, po 40. letu se tako konča približno tretjina nosečnosti, po 45. letu pa že polovica.«

Povedala je, da pri zdravih ženskah nosečnost tudi po 40. letu večinoma poteka normalno, še zlasti, če je ženska že prej imela nosečnosti in porode brez posebnosti, čeprav je tudi pri njih nekoliko več možnosti za zaplete v nosečnosti in ob porodu. Pri materah, ki prvič rodijo v poznejših letih, pa je porod lahko daljši in možnost za carski rez nekoliko večja.

»Nekoliko večja je tudi verjetnost za nosečnostno sladkorno bolezen, povišan krvni tlak v nosečnosti. Bolj so rizične nosečnosti pri starejših ženskah, ki imajo že pred nosečnostjo sladkorno bolezen, višji krvni tlak, bolezen ščitnice ali katerokoli drugo kronično bolezen.« Ginekologi vsem tem priporočajo, da se pred zanositvijo posvetujejo z ustreznim specialistom. »Pogostejši so zapleti tudi pri kadilkah in tistih s previsoko telesno težo.«

Pogosteje se rodijo otroci z Downovim sindromom

Kot je razložila Igličarjeva, statistike jasno povedo, da se s starostjo nosečnice veča možnost za genetske napake, najpogosteje Downov sindrom. Zato imajo nosečnice med 35. in 37. letom možnost ultrazvočnega pregleda nuhalne svetline na napotnico. To je presejalni test, ki pove verjetnost za kromosomsko napako. Po 37. letu pa imajo možnost amniocenteze ali biopsije horionskih resic, ki natančno pokažejo otrokove kromosome. »Poudarim, da imajo možnost, ni pa to obveza. Vsak par dobi informacije, odloči se svobodno. Ker je ob teh preiskavah 0,5–1,0 % možnosti za spontani splav, se jih danes dosti odloči za preiskave, kjer iz krvi nosečnice določijo kromosome otročka. Preiskava je 99% zanesljiva, ni škodljiva, je pa samoplačniška in precej draga. Pari, ki so odločeni, da otroka sprejmejo, tudi če ima kromosomsko napako, se večinoma za preiskave kljub starosti ne odločijo. Razen, če se želijo bolje pripraviti nanj,« je povedala.

Leta naj vam ne jemljejo poguma!

Ginekologinja Milena Igličar je poudarila, naj žene z nosečnostjo ne čakajo predolgo, saj se z leti veča tudi možnost, da bodo imeli pari težave z zanositvijo, kar je danes pogosta težava. Tistim, ki pa jih je življenje pripeljalo do tega, da se za otroka odločajo pozno, pa pravi: »Če so zdrave, naj se pogumno odločijo. Če nenačrtovano zanosijo, naj jim leta ne jemljejo poguma. Naj pa veliko pozornosti posvetijo zdravemu načinu življenja. Ob kroničnih boleznih naj se pred zanositvijo posvetujejo. Glede preiskav naj odločno povedo svoje mnenje.«
_ _ _

*Prispevek je bil sprva objavljen v Naši družini (4/2021).*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*