Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nonij Alvarez Pereira

Objava: 11. 07. 2011 / 07:08
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:43
Ustavi predvajanje Nalaganje
Nonij Alvarez Pereira

Nonij Alvarez Pereira

Atributi: Marijina podoba ali križ

Sveti Nonij Alvarez spada v vrsto mož in žena, ki jih ima in časti vsak narod kot svoje narodne junake, običajno zato, ker so se borili za neodvisnost in svobodo. Izjemno sposoben in pogumen je bil komaj petindvajsetleten že na čelu portugalske vojske in v treh odločilnih bitkah proti Kastiliji leta 1385 priboril Portugalski neodvisnost. Po ženini smrti je nekaj časa živel kot vdovec, nato pa se odpovedal vsem častem in imetju ter kot brat laik vstopil v karmeličanski samostan v Lizboni, ki ga je že prej dal sam sezidati. V svoji pobožni vnemi je namreč sezidal številne cerkve in samostane, v spomin na njegovo zmago nad Kastiljci pa so sezidali tudi največjo gotsko mojstrovino na Portugalskem, cerkev in samostan Batalha. Že za časa življenja so se širile govorice o njegovi svetosti, na njegovem grobu pa so se dogajali številni čudeži. Ljudje, ki so množično romali tja, so v pesmih opevali kreposti tega »svetega grofa«.




Ime: Kot redovnik si je privzel ime Nonij od svete Marije. Ime Nonij, Nuno izhaja iz latinščine, njegov pomen pa lahko izpeljemo iz besede nonus, devet, ali nonnus, stari oče.

Rodil se je 24. junija 1360 v Sernache do Bomjardim na Portugalskem,

umrl pa 1. aprila 1431 na veliko noč v karmeličanskem samostanu v Lizboni.

Družina: Bil je nezakonski sin Alvara Gonsalvesa Pereira, viteza reda sv. Janeza Jeruzalemskega (ivanovci) in priorja v Cratu ter matere Irie Gonsalves do Carvalhal. Na očetovo zahtevo se je pri 17 letih poročil z vdovo Leonoro di Alvino, imel z njo dva sinova, ki sta kmalu umrla, ter hčer Beatriz, ki se je poročila s sinom portugalskega kralja Ivana I.

Mladost: Kot otrok je rasel med vitezi in se tudi sam navduševal za viteštvo. Komaj trinajstleten je bil sprejet v službo na portugalskem dvoru, bil kraljičin paž in zaradi svojega izrednega poguma kmalu povzdignjen v viteški stan.

Skupnost: Karmelski red ima za svojega začetnika preroka Elija, uradno pa je red in pravila priznal papež Honorij III. leta 1226. Kontemplativen in beraški red ima dve veji, moško in žensko, velja pa za enega izmed najstrožjih redov.

Zavetnik: Velja za portugalskega narodnega junaka.

Kreposti: Vse življenje ga je odlikovala globoka pobožnost, bil je velik častilec svetega Rešnjega telesa in Matere božje. Vsak dan je bil dvakrat pri sveti maši, pogosto opravljal sveto spoved, se veliko postil in bil svojim vojakom zgled neomadeževanega življenja. Kot menih je živel skrajno spokorno, opravljal najnižja dela, veliko molil ter beračil za preživetje.

Upodobitve: Nekatere upodobitve ga kažejo v viteški obleki, druge kot meniha z viteško opravo ob sebi, na večini slik pa je upodobljen kot sivolasi karmeličanski menih z brado. Ponekod drži v roki Marijino podobo ali križ.

Goduje: 1. novembra, na Portugalskem 6. novembra, v karmeličanskem redu pa obhajajo njegov god 1. aprila.

Nazaj na vrh