Stane Kregar (1905-1973) se je s svojim slikarskim delom trajno zapisal v zgodovino slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, ustvarjal je v štirih različnih slogih in bil pionir nadrealizma, abstrakcije in angažirane nove figuralike na Slovenskem. Največjo zbirko njegovih posvetnih olj na platno hranijo v Galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava, nato sledijo zbirke Moderne galerije in Narodne galerije ter Muzeja savremene umetnosti v Beogradu. S sakralnimi deli v raznolikih tehnikah monumentalnega slikarstva, zlasti z vitraji, je Kregar opremil okrog sto cerkva širom po Sloveniji. Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Kregarjeva dela krasijo tudi dvorec Brdo, ki je protokolarni objekt Republike Slovenije. FOTO: Arhiv dokumentarnega filma

Letošnja okrogla obletnica smrti je bila pobuda za nastanek dokumentarnega filma »Stane Kregar, poetični iskalec likovne harmonije«, ki je nastal v uredništvu dokumentarnih oddaj Televizije Slovenija. Naslov želi na eni strani naglasiti Kregarjev iskateljski duh, zaradi katerega je večkrat spremenil svoj likovni izraz, na drugi strani pa harmoničnost celotnega njegovega opusa, ki kljub različnim zunanjim videzom vseskozi ohranja specifično poetičnost. Dokumentarni film zagotovo ne more zaobjeti slikarjevega celotnega življenja in umetniškega opusa, predstavi pa Kregarjeve osnovne osebne podatke in ključne likovne primere, ki jih nadgradi v scenaristično-režijski koncept. V filmu pripovedovalec Andrej Doblehar obiskuje kraje, ki so osebno povezani s slikarjem, muzejske zbirke, kjer hranijo njegova dela, cerkve, ki jih je celostno opremil, ter se srečuje z ljudmi, ki so Kregarja osebno poznali ali se z njim strokovno ukvarjajo. Začetek in konec filma pa povezujejo Kregarjeve slike, ki so bile letos poleti ob petdesetletnici slikarjeve smrti predstavljene na razstavi »Neznani Kregar«, ki jo je v Galeriji Družina v Ljubljani pripravil pobudnik filma in scenarist Andrej Doblehar.

Scenarist in pripovedovalec zgodbe o Kregarju, Andrej Doblehar, na obisku pri umetnostnem zgodovinarju Aleksandru Bassinu. FOTO: Arhiv dokumentarnega filmaImage caption

Ob slovenskih muzejskih institucijah so želeli ustvarjalci filma Staneta Kregarja ponovno umestiti v jugoslovanski likovni prostor. Bil je namreč zelo pomemben umetnik naše nekdanje skupne države in se je v Beogradu večkrat predstavil na razstavah, v Muzeju savremene umetnosti pa hranijo osem njegovih slik in jih še danes vključujejo v različne projekte. Po osamosvojitvi smo slikarja obravnavali le še v slovenskem okviru, nov pogled pa bo znova vzpostavil širino Kregarjevega delovanja.

S. Gizela Knez v vezilnici šolskih sester v Mariboru izdeluje novomašni plašč po izvirnem Kregarjevem osnutku. FOTO: Arhiv dokumentarnega filma

Zato v filmu sodeluje srbska kustosinja Svetlana Mitić, med domačimi strokovnjaki so Bernarda Stenovec, Aleksander Bassin, Tomaž Brejc, Andrej Smrekar, Robert Simonišek, Pavel Pibernik in Eliška Škaler. Slikarja Andrej Jemec in Matej Metlikovič vsaj s svojega zornega kota motrita starejšega umetniškega kolega, vezilja s. Gizela Knez izdeluje mašni plašč po Kregarjevih izvirnih osnutkih, osebne spomine na strica Staneta pa pripovedujeta Ana Kamenšek in Nada Wagner. Dokumentarni film je nastajal od februarja letos, njegovi ustvarjalci so scenarist in pripovedovalec Andrej Doblehar, režiserka Petra Hauc, direktor fotografije Robert Doplihar in montažerka Lea Krmelj.