Charpentierjeva in Doudnova sta lansko leto prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj genskega inženiringa CRISPR/cas9. Ta tehnologija je revolucionarno vplivala na naravoslovne znanosti, izjemno koristna je pri zdravljenju rakavih obolenj in bi v prihodnosti lahko udejanjila sanje o ozdravljenju dednih bolezni, so v utemeljitvi zapisali na Kraljevi švedski akademiji znanosti v Stockholmu.

Charpentierjeva trenutno deluje na Inštitutu Maxa Plancka v Berlinu, kjer vodi raziskovalni oddelek za znanosti o patogenih organizmih, Doudnova pa raziskuje in predava na kalifornijski univerzi Berkeley. 

Se bodo v prihodnosti lahko udejanjile sanje o ozdravljenju dednih bolezni?

Curriculum vitae

FOTO: Wikipedia

Emmanuelle Marie Charpentier se je rodila 11. decembra 1968 v kraju Juvisy-sur-Orge v Franciji, na Univerzi Pierra in Marie Curie na Fakulteti za znanost na Sorboni v Parizu pa je študirala biologijo, mikrobiologijo, biokemijo in genetiko. Je ustanoviteljica ter strokovna in upravna direktorica Inštituta Maxa Plancka v Berlinu. Od leta 2016 predava kot častna profesorica na Humboldtovi univerzi v Berlinu, predavala pa je tudi na Švedskem.

FOTO: Vatican Media

Jennifer Doudna se je rodila 19. februarja 1964 v ameriški prestolnici Washington. Študirala je biokemijo na kolegiju Pomona v Claremontu v ameriški zvezni državi Kaliforniji, doktorat iz biokemije pa je pridobila na medicinski fakulteti univerze Harvard. Pozneje je nadaljevala študij na univerzi Boulder v Koloradu, trenutno pa raziskuje in predava na oddelku za kemijo ter oddelku za molekularno in celično biologijo na kalifornijski univerzi Berkeley.

Vrsta novih imenovanj v mesecu avgustu

Papež Frančišek je v letošnjem avgustu imenoval že šest novih članov Papeške akademije znanosti, od tega pet žensk. Med novimi člani so še tajvanski epidemiolog in politik Chen Chien-jen, ameriška znanstvenica in podnebna izvedenka Susan Solomon, kanadska znanstvenica in nobelovka Donna Strickland, nizozemska astronomka Ewine van Dishoeck ter južnoafriška filozofinja in antropologinja Mpilenhe Pearl Sithole.