Letošnjo Nobelovo nagrado za mir bo prejel ameriški predsednik Barack Obama, in sicer za prizadevanja za okrepitev mednarodne diplomacije, je minuli petek v Oslu sporočil Norveški odbor za podelitev nagrade. Obamo je nagrada presenetila, razume pa jo kot poziv k delovanju tudi v prihodnosti. V svetu so odločitev večinoma pozdravili, slišati pa je bilo tudi nekaj kritik.

Obama bo nagrado prejel za ‘izjemna prizadevanja za okrepitev mednarodne diplomacije in sodelovanja med narodi ter za prizadevanja za svet brez jedrskega orožja’, je v obrazložitvi zapisal petčlanski norveški odbor. Poudarili so, kako se le redko zgodi, da neka oseba doživi tolikšno pozornost v svetu in vzbudi upe na boljšo prihodnost pri toliko ljudeh. Obamova diplomacija temelji na konceptu, da morajo tisti, ki jim je dano voditi svet, to delati na podlagi vrednot in ravnanj, ki so skupna večini svetovnega prebivalstva.

Ameriški predsednik je v prvem odzivu dejal, da nagrado razume kot ‘poziv k delovanju, poziv vsem državam, da se soočijo z izzivi 21. stoletja’. Nagrada ga je presenetila, kot pa je dejal, jo sprejema s ‘ponižnostjo’. Pojasnil je, da je ne vidi kot priznanje svojim lastnim uspehom, temveč prej kot potrditev ameriškega vodstva v imenu prizadevanj vseh ljudi in vseh držav. Obenem je izrazil dvom, da si ob vrsti znanih osebnosti, ki so prejele Nobelovo nagrado za mir, to zasluži tudi sam.

V svetu so novico iz Osla v veliki večini sprejeli z odobravanjem. Odločitev norveškega odbora so pozdravili tudi v Vatikanu, je za vatikanski dnevnik ‘L’Osservatore Romano’ povedal tiskovni predstavnik Svetega sedeža, p. Federico Lombardi. Dodal je, kako v Vatikanu upajo, da bi ta ‘velika čast prinesla pričakovane rezultate za prihodnost človeštva’. Tudi vrsta nekdanjih Nobelovih nagrajencev za mir je menila, da je Obama pravi človek za to nagrado.

Obama bo nagrado v višini slabega milijona evrov (10 milijonov švedskih kron) prejel 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Sam je že potrdil, da bo odpotoval na podelitev v Oslo. Lani je to prestižno nagrado prejel finski mirovni posrednik Martti Ahtisaari. Letos se je za nagrado sicer potegovalo 205 kandidatov.

48-letni Obama je tretji ameriški predsednik, ki je v času mandata prejel Nobelovo nagrado. Pred njim jo je leta 1906 prejel Theodore Roosevelt, leta 1919 pa Woodrow Wilson. Nobelovo nagrado za mir je že kot nekdanji predsednik leta 2002 prejel Jimmy Carter. Med nagrajence sodijo tudi Mati Tereza, južnoafriški škof Desmond Tutu, Martin Luther King in Elie Wiesel.