Prva je običajno na vrsti Nobelova nagrada za medicino: to letos prejmeta madžarska znanstvenica Katalin Kariko in ameriški znanstvenik Drew Weissman za njun prispevek pri razvoju mRNK cepiv (za njuna odkritja glede modifikacij nukleozidnih baz, ki so omogočila razvoj učinkovitih cepiv mRNA proti covidu-19). Kot je v utemeljitvi izpostavila žirija švedskega inštituta, so njune raziskave omogočile razvoj učinkovitih cepiv proti covidu-19.

Nagrajenca sta prispevala k hitremu razvoju cepiv brez primere v času ene največjih groženj za zdravje ljudi v sodobnem času.

Ob razglasitvi letošnjih prejemnikov v švedski prestolnici so na inštitutu poudarili, da sta nagrajenca »s svojimi prelomnimi odkritji, ki so temeljito spremenila naše razumevanje interakcije mRNA z našim imunskim sistemom, prispevala k hitremu razvoju cepiv brez primere v času ene največjih groženj za zdravje ljudi v sodobnem času«.

Podelitev nagrad 10. decembra

Kot spominjajo pri STA, je lani Nobelovo nagrado za medicino prejel švedski genetik Svante Pääbo za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka.

Vsaka nagrada za posamezno področje prinaša 11 milijonov švedskih kron, kar je nekaj več kot 900.000 evrov.

Inštitut Karolinska bo v torek razglasil dobitnike nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek književnost in v petek za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo, edine nagrade, ki je Alfred Nobel leta 1895 ni osebno zapisal v svoji oporoki, bodo razglašeni v ponedeljek, 9. oktobra.

Nobelove nagrade vsako leto podeljujejo 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico znanstvenikove smrti, ki je preminil leta 1896. Vsaka nagrada za posamezno področje prinaša 11 milijonov švedskih kron, kar je nekaj več kot 900.000 evrov. Kadar je nagrajencev več, si znesek enakomerno razdelijo.

Kdo sta letošnja nobelovca za medicino?

Katalin Karikó se je rodila leta 1955 v Szolnoku na Madžarskem. Leta 1982 je doktorirala na Univerzi v Szegedu in do leta 1985 opravljala podoktorske raziskave na Madžarski akademiji znanosti v Szegedu, nato pa še na Univerzi Temple v Filadelfiji in na Univerzi za zdravstvene vede v Bethesdi.

Katalin Karikó. FOTO: Wikipedia

Leta 1989 je bila imenovana za docentko na Univerzi v Pensilvaniji, kjer je ostala do leta 2013. Nato je bila imenovana za podpredsednico in pozneje višjo podpredsednico v podjetju BioNTech RNA Pharmaceuticals. Od leta 2021 je profesorica na Univerzi v Szegedu in izredna profesorica na Perelman School of Medicine na Univerzi v Pensilvaniji.

Drew Weissman se je rodil leta 1959 v Lexingtonu v ameriški zvezni državi Massachusetts. Na Univerzi v Bostonu je leta 1987 pridobil naziv doktorja medicine in doktorja znanosti. Klinično usposabljanje je opravil v Beth Israel Deaconess Medical Center na Harvardski medicinski fakulteti, podoktorske raziskave pa na Nacionalnem inštitutu za zdravje.

Drew Weissman. FOTO: WIkipedia

Leta 1997 je Weissman ustanovil svojo raziskovalno skupino na Perelman School of Medicine na Univerzi v Pensilvaniji. Je profesor združenja na področju raziskave cepiv in direktor Inštituta Penn za inovacije na področju RNK.