Abdulrazak Gurnah, rojen leta 1948 na otoku Zanzibar, si je nagrado prislužil za »brezkompromisno in sočutno obravnavo učinkov in posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami.«

Abdulrazah Gurnah je prvi afriški prejemnik Nobelove nagrade za književnost po Johnu M. Coetzeeju iz Južnoafriške republike leta 2003.

Iz utemeljitve nagrade

Gurnah se je, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, v vseh delih »trudil izogniti vseprisotni nostalgiji po bolj nedotaknjeni predkolonialni Afriki«. Njegova »predanost resnici in odpor do poenostavljanja sta presenetljiva in ga lahko naredita mračnega in brezkompromisnega, toda hkrati sledi usodi posameznikov z velikim sočutjem in nepopustljivo predanostjo.«

10 romanov

Pisati je začel pri 21 letih kot begunec, njegov prvi roman, Memory of Departure, je izšel leta 1987, doslej zadnji (deseti) – Afterlives – lani, najbolj znan in odmeven – Paradise – pa leta 1994. Njegova dela v slovenščino še niso bila prevedena.

Prudhomme namesto Tolstoja

Nobelovo nagrado za književnost sicer podeljujejo že od leta 1901, ko jo je kot prvi prejel francoski pesnik, esejist in filozof Sully Prudhomme, kar je tedaj povzročilo začudenje kritiške javnosti in tudi nekaj protestov, saj so vsi kot prejemnika pričakovali Leva Nikolajeviča Tolstoja.

Trikrat po dva prejemnika, sedemkrat nobenega

Trikrat doslej se je zgodilo, da so v enem letu Nobelovo nagrado za književnost podelili dvema prejemnikoma (v letih 1904, 1917 in 1974), sedemkrat doslej pa je – predvsem v vojnih letih – sploh niso podelili (v letih 1914, 1918, 1935, od 1940 do 1943).

Lani si je Nobelovo nagrado za književnost prislužila ameriška pisateljica Louise Glück. FOTO: Wikipedia

Lani nagrada Američanki Louise Glück

Prva ženska prejemnica Nobelove nagrade za književnost je bila Švedinja Selma Lagerlöf (1909), prva Afroameričanka je bila leta 1993 Toni Morrison, tudi lani so nagrado podelili ženski – ameriški pesnici Louise Glück za »nezamenljivi pesniški glas, ki s strogo lepoto naredi individualen obstoj univerzalen«.

Med nagrajenci tudi Ivo Andrić

Leta 1961 je Nobelova nagrada za književnost romala tudi v takratno Jugoslavijo, prislužil si jo je Ivo Andrić za znameniti roman Most na Drini oziroma za »epsko silo, s katero je zasledoval teme in upodabljal človeške usode iz zgodovine svoje države.«

Po zaslugi Iva Andrića se je Nobelove nagrade za književnost veselila tudi Jugoslavija (1961). FOTO: Wikipedia

Desetletje Evropejcev in Američanov

V zadnjem obdobju, že kar desetletje, so prejemniki Nobelove nagrade za književnost praviloma Evropejci in Američani. Zadnji nobelovec iz preostanka sveta je bil leta 2012 »večkrat prepovedan in pogosto kopiran« kitajski pisatelj Mo Yan.

Začudenje ob Bobu Dylanu

Mnogi prejemniki Nobelove nagrade za književnost so sprožali začudenje in neodobravanje, eden takšnih je bil leta 2016 Bob Dylan, ki je postal prvi pevec, glasbenik in tekstopisec med nagrajenci, kar je po mnenju predvsem romanopiscev napravilo nagrado ceneno.

Predlanski nagrajenec Peter Handke je razdvajal javnost zaradi svojih političnih stališč. FOTO: Reuters

Peter Handke dvignil prah

Precej prahu je dvignil in žolčnih razprav spodbudil tudi predlanski izbor avstrijskega pisatelja Petra Handkeja, ki so mu očitali (pre)močno solidarnost s Srbijo med vojno na območju nekdanje Jugoslavije in celo zanikanje vojnih zločinov srbske strani.

Odkritje receptorjev za temperaturo in dotik

Teden Nobelovih nagrad v Stockholmu se je začel z razglasitvijo nagrade za fiziologijo in medicino ameriškemu fiziologu Davidu Juliusu in armensko-ameriškemu molekularnemu biologu Ardemu Patapoutianu za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik.

Letošnja prejemnika Nobelove nagrade za medicino sta ameriški fiziolog David Julius in armensko-ameriški molekularni biolog Ardem Patapoutian. FOTO: Twitter 

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je šla v roke japonsko-ameriškemu znanstveniku Syukuri Manabeju, Nemcu Klausu Hasselmannu in Italijanu Giorgiu Parisiju za prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov.

Razvoj asimetrične organokatalize

Nobelovo nagrado za kemijo pa sta prejela Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan za razvoj orodja za gradnjo molekul, imenovanega asimetrična organokataliza, pomembnega pri izdelavi zdravil.

Prejemniki Nobelovih nagrad prejmejo 10 milijonov švedskih kron oziroma okrog 985.000 evrov.

Jutri znan nagrajenec za mir, v ponedeljek za ekonomijo

S tem se teden Nobelovih nagrad v Stockholmu še ne bo zaključil, jutri bodo namreč razkrili najbolj pričakovanega dobitnika Nobelove nagrade za mir, kot zadnjega pa prihodnji ponedeljek še nagrajenca za ekonomijo.