Nobelovo nagrado za kemijo letos prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode genskega inženiringa crispr-cas9, sporočilo švedske kraljeve akademije znanosti povzema STA.

Žirija za podeljevanje Nobelove nagrade je v obrazložitvi pojasnila, da lahko znanstveniki s to tehnologijo, znano tudi kot genske škarje, spreminjajo DNK živali, rastlin in mikroorganizmov z izredno veliko natančnostjo. Ta tehnologija je revolucionarno vplivala na znanosti o življenju, prispevala k novim terapijam za zdravljenje raka in bi lahko uresničila sanje o zdravljenju dednih bolezni.

Emmanuelle Charpentier je odkrila molekulo tracrRNA, ki jo nekatere molekule uporabljajo za svojo zaščito, tako da izločijo okužen del DNK. Nato se je povezala z Jennifer Doudna, s katero sta ta postopek poustvarili v epruveti.

51-letna Charpentierjeva in 56-letna Doudna sta šesta in sedma ženska, ki prejmeta ugledno nagrado za kemijo, za Marie Sklodowsko Curie (1911), Irene Joliot Curie (1935), Dorothy Crowfoot Hodgkin (1964), Ado E. Yonath (2009) in Frances Arnold (2018). Razdelili si bosta denarno nagrado v vrednosti deset milijonov švedskih kron oz. 950.000 evrov. Zaradi omejitev v zvezi z novim koronavirusom nagrade ne bosta prejeli na tradicionalni prireditvi 10. decembra v Stockholmu, ampak kar v svojih državah.

Kot so še zapisali pri STA, so lani Nobelovo nagrado za kemijo prejeli Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Jošino za razvoj litij-ionske baterije.

Razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad, ki so se začele v ponedeljek z nagrado za medicino, se bodo nadaljevale v četrtek z nagrado za literaturo. Do prihodnjega ponedeljka bosta sledili še nagradi za mir in ekonomijo.