Agostini, Krausz in L'Huillierjeva nagrado prejmejo »za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne svetlobne pulze za preučevanje dinamike elektronov v snovi«, kot so v obrazložitvi zapisali člani žirije omenjene akademije znanosti, s pojasnilom: »Če želimo raziskati res kratke dogodke, potrebujemo posebno tehnologijo. V svetu elektronov se spremembe zgodijo v nekaj desetinkah atosekunde - atosekunda je tako kratka, da jih je v eni sekundi toliko, kolikor je bilo vseh sekund od nastanka vesolja.«

Preberite tudi: Nobelova nagrada za medicino 2023 za razvoj cepiv proti covidu-19

Po mnenju žirije je prejemnikom uspelo prikazati način ustvarjanja izjemno kratkih svetlobnih pulzov, ki jih je mogoče uporabiti za merjenje določenih procesov, tako hitrih, da jih je bilo v preteklosti nemogoče spremljati. Pri teh procesih se elektroni premikajo ali spreminjajo energijo.

Po navedbah STA je Pierre Agostini eksperimentalni fizik na ameriški univerzi v Ohiu, Ferenc Krausz je vodja raziskav na Inštitutu Maxa Plancka za kvantno optiko v Garchingu pri Münchnu in na univerzi Ludvika Maksimilijana v Münchnu, Anne L'Huillier pa je zaposlena kot profesorica atomske fizike na univerzi v švedskem Lundu.

Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger za eksperimente s prepletenimi fotoni, določanje kršitev Bellovih neenačb in odkritja na področju kvantne informatike.