Letošnja prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo sta Američana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson. Kot poroča STA, jima bo Kraljeva švedska akademija znanosti nagrado podelila za »izboljšave pri teoriji dražb in iznajdbo novih dražbenih formatov v korist kupcem, prodajalcem in davkoplačevalcem po vsem svetu«.

Tako 72-letni Milgrom kot 83-letni Wilson, ki delujeta na ugledni kalifornijski univerzi Stanford, sta bila med favoriti za letošnje prejemnike, še posebej pa sta znana po novi zasnovi, ki jo uporabljajo pri dražbah telekomunikacijskih frekvenc v ZDA. Kot še poroča STA, sta znana tudi po delu pri dodeljevanju časovnih oken (t. i. slotov) za vzletanje in pristajanje.

Izborna komisija Kraljeve švedske akademije znanosti je v obrazložitvi poudarila, da so danes »dražbe povsod in se dotikajo našega vsakdanjega življenja«. Uporabljajo se za vrsto tipov blaga in storitev, kot so poleg omenjenih še elektrika, finančno ali nepremično premoženje, razne kvote in dovolilnice in podobno.

Nagrada gre tudi tokrat v ameriške roke. ZDA oz. znanstveniki z ameriških univerz močno prevladujejo na seznamu 86 dosedanjih prejemnikov Nobelove nagrade za ekonomijo. Lani so jo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za raziskave na področju boja proti revščini. Kremer je Američan, ki deluje na univerzi Harvard, Duflo in Banerjee pa sta po rodu Francozinja in Indijec, vendar prav tako delujeta na ameriških univerzah. Duflova je bila šele druga ženska med prejemniki, po Američanki Elinor Ostrom leta 2009, s 46 leti pa tudi najmlajša.

Alfred Nobel nagrade za ekonomijo v svoji oporoki ne omenja

Po navedbah STA nagrada za ekonomijo tehnično sicer ni Nobelova, saj je Alfred Nobel v svoji oporoki ni omenil, podeljujejo pa jo v njegovem imenu in skupaj z drugimi Nobelovimi nagradami.

Nagrado za ekonomske znanosti v spomin na švedskega industrialca in izumitelja dinamita Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob 300. obletnici svoje ustanovitve. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je omenjena nagrada precej mlajša od »pravih« Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil Alfred Nobel.

Kljub drugačnemu izvoru in dejstvu, da nagrada za ekonomijo ne prinaša čisto enakega prestiža kot druge, pa je finančno enakovredna. Letos znaša 10 milijonov švedskih kron (okoli 950.000 evrov oz. 1,1 milijona dolarjev); Wilson in Milgrom si bosta nagrado razdelila.

Z današnjo objavo prejemnikov nagrade za ekonomijo se letošnja sezona objav prejemnikov Nobelovih nagrad zaključuje; prejšnji teden so bili že razglašeni prejemniki na na področju fizike, kemije, medicine, književnosti in miru.