Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Goldinova razkrila ključne dejavnike razlik med spoloma na trgu dela: »V zadnjem stoletju se je delež žensk, ki opravljajo plačano delo, v številnih državah z visokim dohodkom potrojil. To je ena največjih družbenih in gospodarskih sprememb na trgu dela v sodobnem času, vendar še vedno obstajajo velike razlike med spoloma. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so raziskovalci prvič sprejeli celovit pristop k razlagi vira teh razlik: raziskave Claudie Goldin so nam dale nov in pogosto presenetljiv vpogled v zgodovinske in sodobne vloge žensk na trgu dela.«

Letošnja nagrajenka je pripravila prvi celovit prikaz zaslužkov žensk in njihove udeležbe na trgu dela skozi stoletja.

Po navedbah akademije je letošnja nagrajenka pripravila »prvi celovit prikaz zaslužkov žensk in njihove udeležbe na trgu dela skozi stoletja. Njena raziskava razkriva ključne dejavnike pri razlikah med spoloma na trgu dela,« piše STA.

Kdo je letošnja nobelovka za ekonomijo?

Claudia Dale Goldin, rojena leta 1946 v New Yorku, je ameriška ekonomistka, ekonomska zgodovinarka in profesorica na Univerzi Harvard, najbolj pa slovi po svojih številnih prispevkih na temo zgodovinske vloge žensk v družbi, izobraževanju in gospodarstvu. »Z brskanjem po arhivih in obdelavo več kot 200-letne zbirke podatkov je predstavila nova in pogosto presenetljiva dejstva, s čimer nam je omogočila globlje razumevanje razlik v zaslužkih in stopnjah zaposlenosti med spoloma, dejavnikov, ki vplivajo na možnosti žensk na trgu dela, in na to, kako zelo je bilo njihovo delo iskano,« so po navedbah STA zapisali člani Nobelovega odbora.

Kljub modernizaciji, gospodarski rasti in vse večjemu deležu zaposlenih žensk v dvajsetem stoletju se razlike v plačah med spoloma dolgo časa skorajda niso zmanjšale in Goldinova delno razlago za ta pojav pripisuje dejstvu, da se pričakovanja žensk oblikujejo na podlagi izkušenj prejšnjih generacij, kar upočasnjuje razvoj.

Spoznanja letošnje nagrajenke segajo daleč onkraj meja Združenih držav Amerike, saj podobne vzorce opažajo tudi v drugih državah.

Kot so še zapisali pri Švedski akademiji, spoznanja letošnje nagrajenke segajo daleč onkraj meja Združenih držav Amerike, saj so podobne vzorce opazili tudi v drugih državah: »Zahvaljujoč prelomni raziskavi Claudie Goldin zdaj vemo veliko več o tem, katere ovire bo morda treba odpraviti v prihodnosti,« tako predsednik odbora za nagrado za ekonomijo Jakob Svensson.

Nagrado za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300-letnici. Nobel te nagrade v svoji oporoki ni omenjal, kljub temu pa jo podeljujejo v njegovem imenu skupaj z drugimi Nobelovimi nagradami. Lanski dobitniki so Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig za raziskave na področju bank in finančne krize, ki so po besedah Nobelovega odbora pomembno izboljšali razumevanje vloge bank v gospodarstvu, predvsem v finančni krizi, pa tudi reguliranja finančnih trgov.