Tudi pred bližnjimi volitvami slišimo in beremo, da gre za dogodek zgodovinskega pomena, a kaj, ko smo že dobrih 30 let priče samim »zgodovinskim dosežkom« … Nekateri so to res bili, drugi so se izgubili v pozabi. Ali bodo te volitve kaj bistvenega spremenile, bomo sodili čez leta. Ostaja pa dejstvo, da je zamisel Adenauerja, Schumana in De Gasperija kljub vsem nihanjem zagotovila mir in naraščajočo blaginjo vsaj v tem predelu sveta, obenem pa je bila zgled državam, ki so bile onstran »železne zavese«.

Ob slovesnosti vstopa Slovenije v EU na skupnem trgu obeh Goric 1. maja 2004 so bila verjetno pričakovanja tistih skoraj 90 % volivcev, ki so se na posvetovalnem referendumu izrekli za vstop (a udeležba je bila le 60-odstotna!), večja od tega, kar je sledilo. Slovenci v zamejstvu v Italiji in Avstriji so bili glede pričakovanj bolj zadržani. Italija je članica EU od vsega začetka, Avstrija od leta 1995. Če bi obe manjšini merili koristnost članstva po spoštovanju deklariranih evropskih načel enakopravnosti in spoštovanja človekovih pravic, bi bil obračun zelo skromen. Še danes Evropska komisija zavrača pobude manjšin v Evropi za večjo vlogo evropskih institucij pri ohranjanju in razvoju manjšinskih skupnosti.

Prvič smo vsi Slovenci pod skupno mednarodnopravno streho; slovenščina je uradni jezik EU; Slovenija je že dvakrat uspešno predsedovala Svetu EU.

In vendar, če upoštevamo le narodnostni vidik: prvič smo vsi Slovenci (leta 2004 je vstopila še Madžarska, leta 2013 pa Hrvaška) pod skupno mednarodnopravno streho; slovenščina je uradni jezik EU; Slovenija je že dvakrat uspešno predsedovala Svetu EU.

To niso skromne zadeve, dodati pa jim je treba vse tisto, kar je koristnega stopilo v naše vsakdanje življenje: ne le mir, temveč tudi vrnitev v okvir srednje- in zahodnoevropske družbe, gospodarska stabilnost, skupna evropska valuta, sicer občasno omejena odprava negativnih posledic državnih meja (meje niso odpravljene, saj so bistven element suverene države!), mladinske izmenjave, številni izpeljani evropski projekti itd. Evropske norme nam v dobrem in slabem krojijo vse vidike življenja, tako da si danes težko predstavljamo bivanje zunaj EU.

Evropske norme nam v dobrem in slabem krojijo vse vidike življenja.

Mnogi opazovalci poudarjajo, da je evropski okvir tudi varovalka za Slovenijo, kjer se tranzicija iz enoumja in družbenih monopolov ni celovito izpeljala, tako da se preprečujejo še hujše ideološke in družbene avanture.

Seveda pa evropske procese spremljajo tudi skrbi in želje. O tem bi lahko kaj povedali kmetje, okoljevarstveniki in drugi, tudi jezikoslovci, ki so v skrbeh za slovenščino. Ob hudi domači birokraciji (to velja zlasti za Italijo) se vse bolj razrašča evropska birokracija. Politiki se menjavajo, a funkcionarji ostajajo, vsiljujejo pa tudi čisto ideološke izbire v nasprotju s krščansko omiko in zdravo pametjo. Zunanja in varnostna politika EU (da Združenih narodov sploh ne omenjamo!) ostaja šibka in nepovezana. In če govorimo o volitvah v Evropski parlament: njegova vloga je daleč preskromna v odnosu do Komisije in Sveta. Naloge, ki se predstavljajo prihodnjim evropskim poslancem, a tudi državam članicam, so številne in zelo zahtevne, vsekakor pa ostajajo del edinstvenega evropskega projekta, ki ga je treba spoštovati in dograjevati.

Najmanj, kar lahko vsakdo stori, je, da na teh in ostalih volitvah ter referendumih sodeluje ter premišljeno glasuje. To je naša pravica, a tudi dolžnost.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (23/2024).