Velikokrat se srečam z vprašanjem trpljenja. Pogosto se vprašanje začne z: Zakaj ...? Zakaj ravno jaz? Zakaj ravno mi? Zakaj, zakaj, zakaj … Nedolgo nazaj mi je župljanka, ki se srečuje s preizkušnjo bolezni, odgovorila: »Zakaj pa ne jaz?« Trpljenje se mnogokrat jemlje kot nekaj, kar je treba rezati. Vse prevečkrat se trpljenje obravnava, kot da »jaz pa nimam pravice trpeti«.

Poglejmo na Kristusa. Božji Sin je sprejel trpljenje. Lahko bi ga odklonil. Lahko bi se odločil, da za človeka ne bo trpel. Lahko bi rekel: »Oče, zakaj ravno jaz?« Devica Marija, ki jo imamo tako radi, je tudi zelo trpela. Tudi ona bi se lahko drugače odločila … Pa se ni. Odločila se je, da bo sprejela trpljenje v vsej ljubezni in hodila križev pot s svojim sinom.

Nešteta množica mučencev je trpela in zmaga v vztrajni hoji za Kristusom jih je pripeljala do venca nebeške slave. Trpljenje je del našega življenja in je posledica tega, da nismo v raju. Trpljenje je posledica kaosa človeškeg...