Ob prihodu v Ninin ustvarjalni atelje je skozi ljubljansko jutranjo meglo ravno posijalo sonce in prineslo tisti topli občutek, ki veje tako iz Nininega karakterja kot njene keramike. S fotografinjo naju je pričakala nasmejana in z zanjo značilnim: “Najprej bomo spile kavico, potem pa naprej!” Ob kavi, ki je zadišala iz njenih črtasto-pikastih skodelic, sva delovno jutro začeli ob slastnem tiramisuju, ki je kot Proustova magdalenica v hipu odprl skrinjo Nininih spominov.

Nina Zupančič in novinarka Darja Ovsenik, zatopljeni v pogovor o Nininih koreninah, ustvarjanju, ljubezni. FOTO: Jana Jocif

»Totalna zmešanka«

Nina se na vprašanje, od kod prihaja, označi za »totalno zmešanko«. Kot otrok je živela v Sarajevu, kasneje so se preselili v Slovenijo, a njene korenine so preplet še več narodnosti. Ninina nona je bila doma v Divači, kamor se je Nina iz Sarajeva redno vračala za šolske počitnice. Toda tudi njena nona ni bila Kraševka, ampak Italijanka, ki je prihajala iz Vodnjana na Hrvaškem. Ta leži ob železniški progi Divača–Pulj, ki je zaslužna, da sta se spoznala njena nona in železničarski kondukter iz Divače. Rodila se jima je Ninina mati, ki je svojega moža spoznala v Ljubljani. Ta je bil rojen Sarajevčan in je v Slovenijo prišel študirat. Po študiju sta se v tekstilni industriji ustalila v Sarajevu, kjer je Nina odraščala. Po štirinajstih letih so se vrnili v Slovenijo, kjer so si dom ustvarili v Tržiču.

V Istri sem dobila vse: toplino, čudovit kamen, rdečo istrsko zemljo, barvitost, ki se tam pojavlja skozi letne čase. Morje v moji keramiki predstavljajo črte. Pike pa igrivost. Takoj bi bila še enkrat otrok!

Hkrati pa se je nona redno vračala v Istro, kamor Nino še danes močno vleče srce. »Tam sem dobila vse: toplino, čudovit kamen, rdečo istrsko zemljo, barvitost, ki se tam pojavlja skozi letne čase. Morja poleti sploh ne maram. Pozimi je čisto, spokojno in mirno. V moji keramiki ga predstavljajo črte. Pike pa igrivost. Takoj bi bila še enkrat otrok!« Nina poveže svojo barvito zgodovino z naravo, ki jo inspirira pri ustvarjanju.

Prepoznavni stil Ninine keramike so tri značilne komponente: barvitost, pike in črte. FOTO: Jana Jocif

Celoten članek si lahko preberete v reviji Praznična, poletje 2024. 
Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.