Na prvem večeru, v sredo, 9. novembra, je Blaž Pangrac predstavil dosedanji razvoj umetne inteligence in njeno uporabnost v vsakdanjem življenju. »Poudariti gre, da smo še zmeraj v fazi razvoja umetne inteligence, obdobju, ko `človek še vedno uči´ umetno inteligenco in ta lahko deluje le ob pomoči človeka tako, da ji pripravi vstopne podatke za njeno uporabnost, gre za t.i. strojno učenje,« pravi župnijski upravitelj Univerzitetne župnije Maribor Primož Lorbek.

Uporaba umetne inteligence v vojski in vsakdanjem življenju

Blaž Pongrac je v nadaljevanju predstavil dva projekta pri katerih sodeluje. Najprej je predstavil projekt, pri katerem z dronom s pomočjo umetne inteligence preiskujejo teren vojnih območij, na katerih so ostala neeksplodirana ubojna sredstva (mine) in jih lahko z uporabo posebne programske opreme prepoznajo in nato teren očistijo neekspodiranih sredstev.

Predstavil je tudi dron, ki s pomočjo umetne inteligence in posebnega radarja razišče vodovodno omrežje in odkrije napake oziroma razpoke v vodovodnem omrežju oziroma ceveh. »Na podlagi predstavljenih projektov lahko z gotovostjo trdimo, da je umetna inteligenca koristna za naše življenje, saj lahko rešuje življenja in ob tem pomaga pri varčevanju oziroma prispeva k smotrni uporabi pitne vode.«

FOTO: Univerzitetna župnija Maribor

Pasti in nevarnosti umetne inteligence

A umetna inteligenca, ki se uprablja na različnih spletnih platformah, je lahko tudi nevarna. Predavatelj je posebej izpostavil t. i. »deepfake tehnologijo«, ki uporabnikom omogoča spremembe izjav znanih osebnosti ali nas samih. Uporabnik »deepfake tehnologije« lahko izrečene besede izbriše, ne da bi to kdo opazil, kar pomeni, da lahko prihaja do številnih zlorab. »Predvsem je to lahko nevarno na različnih kriznih območjih ter politiki. Zato je v prihodnosti potrebno na tem področju uporabe umetne inteligence biti zelo previden,« opozarja Lorbek.