V postnem času in na veliki petek bodo omenjene obrede smeli izvajati le po cerkvah in ne na javnih krajih, poroča spletni portal Vatican News.

Do te poteze prihaja v okviru vedno hujših ukrepov predsednika Ortege proti Cerkvi v Nikaragvi, ki sledijo vsesplošnemu ogorčenju zaradi nedavne obsodbe škofa Rolanda Álvareza iz Matagalpe na 26 let zapora in izgona 222 političnih nasprotnikov v Združene države Amerike. Vsem je bilo odvzeto državljanstvo skupaj z drugimi 94 nikaragovskimi državljani, med katerimi sta tudi izgnani pomožni škof Silvo José Baez iz Manague in duhovnik iz Matagalpe.

Škofje obtoženi »hudih zločinov in grozot«

Napetosti med sandinističnim režimom in Katoliško cerkvijo so dosegle vrhunec prejšnji teden, ko je predsednik Ortega v nagovoru ob 89. obletnici uboja nikaragovskega narodnega heroja Augusta Sandina sprožil napad na Cerkev brez primere in katoliško hierarhijo obtožil »hudih zločinov in grozot« ter podpore diktatorju Somozi, ki ga je sandinistična revolucija leta 1979 strmoglavila.

Predsednik Ortega je v nagovoru narodu Vatikan obtožil, da je »mafijska organizacija«.

Predsednik Ortega je v nagovoru narodu papeštvo tudi obtožil, da je podpiralo italijanskega diktatorja Mussolinija, Vatikan pa, da je »mafijska organizacija«: »Ne verjamem v papeže ali kralje: kdo izbere papeža?« je dejal Ortega. »Če hočemo govoriti o demokraciji, bi morali ljudje najprej izvoliti duhovnike in škofe«, »celo papeža« pa bi morali »izvoliti z neposrednim glasovanjem in ne s strani organizirane mafije v Vatikanu«.

Svetovna solidarnost s Cerkvijo v Nikaragvi

Ortegovo razburjanje je sledilo pozivu papeža Frančiška za Nikaragvo, ki ga je izrekel 12. februarja: med molitvijo angelovega češčenja je papež dejal, da moli za škofa Álvareza, »za tiste, ki so bili izgnani v Združene države, in za vse, ki trpijo v ljubljenem narodu Nikaragve«, s čimer se je pridružil številnim izrazom solidarnosti s Cerkvijo v Nikaragvi z vsega sveta.

Po mnenju Nikaragovskega centra za človekove pravice je življenje škofa Alvareza ogroženo.

Ortega v svojem nagovoru ni omenil 222 izgnancev niti nedavne obsodbe škofa Álvareza na 26 let zapora zaradi izdajstva.

Nikaragovski center za človekove pravice (Cenidh) je v preteklih dneh pozval k takojšnji izpustitvi cerkvenega dostojanstvenika, češ da je »neupravičeno pridržan«. Skupina je obsodila, da o njem ni bilo nobenih novic, odkar je bil odpeljan v zapor La Modelo, poleg tega mu ne dovolijo obiskov družinskih članov. Po mnenju omenjene organizacije je njegovo življenje ogroženo.

Podpora ameriških škofov Cerkvi v Nikaragvi

Po pozivu papeža Frančiška so tudi ameriški škofje izrazili solidarnost s Cerkvijo v Nikaragvi. Predsednik Škofovske konference ZDA (USCCB), nadškof Timothy P. Broglio, se je minuli teden v izjavi za javnost zahvalil katoliški skupnosti v Združenih državah Amerike za topel sprejem izgnancev iz Nikaragve.

V tej mračni uri pogumno upanje, človekoljubnost in solidarnost pričajo o trajni živi veri prebivalcev Nikaragve.

»V tej mračni uri pogumno upanje, človekoljubnost in solidarnost pričajo o trajni živi veri prebivalcev Nikaragve in katoličanov po vsem svetu, ki podpirajo tamkajšnje vernike,« je dejal nadškof Broglio ter pozval ameriško vlado in druge partnerje, naj si »še naprej prizadevajo za izpustitev škofa Álvareza in vnovično vzpostavitev človekovih pravic v Nikaragvi«.

Vedno več napadov na Cerkev v letih med 2018 in 2022

Odnosi med Ortegovo vlado in Cerkvijo v Nikaragvi so se po valu protirežimskih protestov, ki jih je vlada leta 2018 brutalno zatrla, znova občutno poslabšali.

Med aprilom 2018 in oktobrom 2022 naj bi nikaragovski režim izvedel 396 napadov na Katoliško cerkev v Nikaragvi.

Kljub poskusom posredovanja v krizi so škofom na koncu prepovedali posredovanje, Ortega pa jih je obtožil, da so »pučisti«, ker so ponudili zatočišče ranjenim protestnikom med protesti, v katerih je po podatkih skupin za človekove pravice življenje izgubilo najmanj 328 ljudi. Odnosi so se še poslabšali po spornih volitvah leta 2021, ki so sandinističnega voditelja potrdile za še en mandat.

Od izbruha krize je bila Cerkev tarča več napadov in oskrunitev ter nadlegovanja in ustrahovanja škofov in duhovnikov. Med aprilom 2018 in oktobrom 2022 naj bi nikaragovski režim izvedel 396 napadov na Katoliško cerkev v Nikaragvi, od žaljivih poslikav v cerkvah do telesnih napadov, izgonov in aretacij.