S tem geslom želijo spodbuditi posameznike s težavami duševnega zdravja, naj poiščejo pomoč. Na okrogli mizi ob začetku kampanje so pozvali tudi k sistemskim spremembam, ki bi omogočile dostop do storitev in podpore osebam s takšnimi težavami.

Na današnjem dogodku so sodelovali dr. Branko Gabrovec, vodja projekta (NIJZ), Aljoša Bagola in Sašo Dudić, ambasadorja kampanje »Nisi okej? Povej naprej«, dr. Matej Vinko, specialist za javno duševno zdravje, dr. Ksenija Vidmar Horvat, diplomirana komparativistka in sociologinja kulture, ter Dejan Glazer, predsednik Študentske organizacije Maribor.

Specialist za javno duševno zdravje Matej Vinko je opozoril, da je stigma glede duševnega zdravja prisotna na več ravneh, saj so stigmatizirani ljudje, ki živijo z duševno motnjo, stigmatizirano je tudi iskanje pomoči. »Ves naš svet je prepleten z določenim pogledom na duševno zdravje,« je dejal. 

Večina ljudi je tekom življenja neposredno vpeta v sistem skrbi o duševnem zdravju – bodisi kot svojec ali znanec osebe z duševno motnjo, pogosto pa tudi sami doživljamo duševne stiske in tudi duševne motnje. Po mnenju Mateja Vinka je treba zagotavljati največ podpore v zgodnjih letih življenja posameznika. Pojasnil je še, da so se kazalniki, ki opisujejo duševno zdravje, v času epidemije koronavirusa zelo poslabšali. Najbolj ranljive so tiste skupine prebivalstva, ki so že v preteklosti imele težave z duševnim zdravjem.

Ambasadorja kampanje sta tudi oglaševalski kreativni direktor Aljoša Bagola, ki je napisal knjigo o izgorelosti, ter tetovator, gorski reševalec in glasbenik Sašo Dudić, ki ima prav tako izkušnjo s težavami v duševnem zdravju. 

Po mnenju vodje projekta Branka Gabrovca je epidemija priložnost za sistemske spremembe na področju zagotavljanja pravic in dostopa v zdravstvu, tudi na področju duševnega zdravja. Med drugim je opozoril, da je pri nas glede na podatke iz lanskega leta 690 kliničnih psihologov, čakalna doba za pregled pa je med 15 in 17 mesecev.

Organizatorji dogodka so prepričani, da bo kampanja povezala ključne deležnike na nacionalni in regionalni ravni ter pomembno prispevala k pripravi celotnega odziva na duševne stike. Stremijo tudi k temu, da bi vsi pripomogli k izgradnji družbe, ki ne stigmatizira, temveč ustvarja posamezniku zavetje in podporo, ko se ta znajde v stiski.