Skupnost za harmonično življenje potrebuje skupen temelj, jezik, ki omogoča, da se lahko pogovarjamo. Če zdravnik zaupa znanosti, bolnik pa vedeževanju, je konstruktiven pogovor med njima nemogoč. Zdravnik zaupa empiričnim dejstvom in logičnemu razmišljanju, ko išče diagnozo. Bolnik verjame, da ga je obsedel zli duh in mora za ozdravljenje narediti tisto, kar mu reče šaman. Govorita v jezikih, ki ju je nemogoče prevesti.

Zadnjih dvesto let je bilo zahodnjakom samoumevno, da nam znanost in filozofija pomagata priti do resnice. Resda je to resnica z malo začetnico, zagotovo ni vsaka znanstvena teorija ali vsaka ideja čisto zlato; tudi znanstveniki in filozofi se motijo. Na splošno pa le drži, da nam empirično raziskovanje in logično razmišljanje pomagata, da bolje razumemo sebe in svet ter napredujemo.  Pot do globljega spoznanja je sicer ovinkasta, a nas kljub temu pelje proti cilju.

Resnica kot večinsko mnenje?

Tisti, se ni strinjal z večinskim mnenjem znanosti, je moral svoj pogled utemeljiti po pravilih znanosti in logike. Ni se mogel sklicevati na razodetje ali magijo; pokazati je moral, kje se znanstveniki motijo, in pokazati boljšo rešitev. Danes vsakdo, ki je pogledal dva videa na YouTube, javno daje v nič zdravnika, ki je trdo študiral in ima desetletno izkušnjo. Danes dejstva niso pomembna. Šarlatan bo vztrajno trobil svoje in sledilci mu bodo verjeli, ne glede na to, kaj pravijo oči in zdrava pamet.

 Pot do globljega spoznanja je sicer ovinkasta, a nas kljub temu pelje proti cilju.

Ko veliko ljudi ne prizna več nobenega razumnega merila za to, kaj je res in kaj ni, se ne da več pogovarjati. Zmaga tisti, ki je bolj glasen in brezobziren. Nima smisla iskati kompromis in soglasje, ker ne bomo našli skupnega jezika. Sosed se iz nasprotnika prelevi v sovražnika. Z nasprotnikom živiva v skupnem svetu, se pogovarjava, iščeva soglasje in kompromise. Sprejemava različnost in v miru živiva drug ob drugem. Sovražniku se bodisi izognem ali ga premagam. Nihilizem nujno privede do nasilja.

Zakaj o tem pišem v reviji za duhovnost? Nihilizem, ki zanika možnost, da obstaja objektivna resnica, ki jo moramo vsi priznati, naj nam ustreza ali ne, ogroža tudi krščansko skupnost, ki se znajde pred izzivom pluralnosti. Govori nam, naj se zapremo v svet tistih, ki razmišljajo tako kot mi, in odpišemo tiste, ki zadeve vidijo drugače. Iz ene skupnosti naredi dve plemeni, ki se ne pogovarjata in sta vedno bolj nezaupljivi do drugega. To ni božje. Krščanska skupnost je ena, ni pa uniformirana. To, kar nas združuje, je močnejše od tistega, kar nas ločuje. Res imamo različne poglede na mnoge stvari, vendar ostajamo bratje in sestre, ki se pogovarjajo in spoštujejo. Ne izgubimo vere v to, da smo ena skupnost, da je Božji Duh večji od razlik med nami.

Članek lahko v celoti preberete v reviji Božje okolje.