Življenje ga je že zlomilo. Berač je. Ima samo obleko in umazan ugled. Ničesar ne vidi, sliši pa samo govorice in kletve, redko prijazno besedo. Ve, da je zapuščen od Boga in ljudi. Toda tukaj je pravi Bog. In kliče še glasneje: Davidov sin, usmili se me! Z Jezusovo pomočjo pride do izraza vera. Še preden slepi pride do Jezusa, zapusti vse, kar ima, in skoči pokonci. Slepi hiti Jezusu naproti. Njegova prošnja po vidu je njegova veroizpoved. Tu je ta lekcija. Ta, ki je globoko v grehu, izpoveduje vero vanj, pobožni pa so mlačni opazovalci in varuhi primernosti.

Jezusovo vprašanje ni znamenje njegove nevednosti ali provokacije. Že to, da je obstal in ga v množici glasov slišal, je znamenje sočutja, vprašanje, kaj hoče od njega, pa še bolj daje dostojanstvo beraču. Je pravo nasprotje učencev, ki se prepirajo za status in priznanje, ubogi berač pa prepozna Boga in išče usmiljenje in ozdravljenje. Biti ubog, da si z Bogom. Kaj vse bi mu lahko tisti trenutek šlo skozi misli, ko...