Monika Cigoj:

Na svetu se dogajajo žalostne in težke stvari, za katere je odgovoren človek. Jeza, frustracija, razočaranja, zamere so občutki, s katerimi se vsak dan srečujemo in jih moramo biti zmožni preseči. In to je prva stvar, ki mi daje upanje – odpuščanje in preseganje slabega v nas samih, kar vodi v odprtost za drugega, v sočutje in nesebičnost. To upanje vidim v številnih poklicih in prostovoljcih, ki dejansko delajo pozitivno spremembo v svetu. Upanje mi dajejo tudi ljudje, ki negativi ne dajo preveč prostora, tisti, ki kljub vsem slabim stvarem vztrajajo v dobrem in zdravem razmišljanju in verjamejo, da ima vse svoj namen. Najbolj pa me napolnjuje z veseljem dom. Doma v družini in dom, ki mi ga nudijo prijatelji. In vsi tisti mali, ampak v resnici najpomembnejši darovi, kot so zdravje, prijazna beseda mimoidočega, rama tolažbe in sočutno uho moža, sprehod v naravi s prijateljicami, pesem ob ognju, pogled v zvezdnato nebo. Topla postelja in topla kava. In zaved...