Celjsko okrožno sodišče oprostilo urednika Radia Ognjišče vseh tožb



V sredo, 7. maja, je sodnica Ingrid Lešnik na celjskem okrožnem sodišču uredniku Radia Ognjišča Franciju Trstenjaku izrekla oprostilno sodbo v zasebni tožbi Vlada Begana, Janje Škrjanc in Borislava Kosija zaradi razžalitve v oddaji Spoznanje več – predsodek manj, ki je bila na radijskem sporedu 3. februarja 2012.

Urednik Trstenjak je v pogovorni oddaji z gostom prof. dr. Dragom Ocvirkom komentiral vsebine brezplačnega časopisa Razmisli, ki ga po Sloveniji širi »Društvo za zaščito ustave in žrtev Cerkve«, sicer javnosti znano po dolgoletnem agresivnem in naklepnem širjenju verske nestrpnosti do državljanov katoliške veroizpovedi, vodijo pa ga ravno trije tožniki.

Zaradi očitnega blatenja Cerkve v tem časopisu je urednik v radijski oddaji izrekel ostro kritiko njegovih vsebin in pri tem povedal: »Ob prebiranju časopisa sva se lahko nasmejala /.../ da gre pri avtorjih za malce zmračitev uma, saj pameten človek takšnih neumnosti ne bi pisal.« Tožniki so zaradi teh besed ovadili urednika Trstenjaka in ga obtožili razžalitve. Urednik Trstenjak je pojasnil, da je izraz uporabil kot ostro kritiko javnih vsebin njihovega časopisa in ne kot osebno diskreditacijo ali razžalitev treh tožnikov, avtorjev člankov, ki jih v oddaji niti enkrat ni imenoval. Kot je dejala njegova zagovornica Mateja Maček, je urednik želel poslušalce opozoriti na nesprejemljivost vsebin, kar je storil pri opravljanju časnikarskega poklica, torej s povsem drugačnim namenom, kot mu ga pripisujejo tožniki.

Sodišče je po enem predobravnavnem naroku in dveh obravnavah tožbo zavrnilo. Sodnica je v obrazložitvi med drugim pojasnila, da je pri Trstenjakovem komentiranju časopisa šlo za javni interes, saj so avtorji s svojim brezplačnikom sami vstopili v javni prostor, kjer so njihova mnenja lahko predmet javne kritike, če ni namena zaničevanja. Presodila je, da je Trstenjak kot urednik imel pravico do komentiranja; njegova kritika časopisa Razmisli je sicer objektivno žaljiva, ampak v njej ni osebne diskvalifikacije avtorjev, način izražanja pa ni bil zaničevalen. Kot medijski delavec je na medijskem področju tudi bolj zaščiten.