Juhe nimamo na jedilniku vsak dan, je pa res, to drži neizpodbitno, da jih jemo pogosteje kot kje drugje. Še bolj drži, da je pri nas juha vse kaj drugega kot le goveja, ki jo, bodimo iskreni, skuhamo le kakih petkrat na leto. Če prištejem kdaj še kokošjo juho, potem imamo bistro mesno juho z zakuho, takole čez palec, desetkrat v letu.

Goveja juha je v mnogih družinah pojem nedeljskega oz. prazničnega kosila, a ne pri nas. S prvim otrokom sem odkrila, da z govejo juho otrok poje le vodo z minerali in nekaj malega hranil iz zakuhe, potem pa se zanj obrok praviloma zaključi. Le redkokateri otrok poje kak košček mesa in malce krompirja, solate pa nihče. Tako smo pri nas že pred dvema desetletjema začeli z zelenjavnimi juhami, včasih s pretlačenimi, kdaj drugič pač ne. Čeprav je otrok pri kosilu pojedel le juho, sem bila zadovoljna.

Seveda danes moji otroci pojedo vsakršno juho in tudi solato. Le z radičem v solati ali v juhi imajo še nekaj težav, z možem vred. To je...