Newyorški duhovnik: 11. september je bil izkušnja velikega petka
Newyorški duhovnik: 11. september je bil izkušnja velikega petka
V dneh, ki so sledili, je bilo med ljudmi zaznati »neverjetno pripravljenost za pomoč«, kot je oče Madigan pojasnil v podkastu, v katerem se spominja usodnega dne izpred dvajsetih let. »V nekem smislu smo znova doživeli velikonočni čudež,« meni katoliški duhovnik, čigar cerkev sv. Petra je le nekaj sto metrov oddaljena od kraja, kjer sta stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra. Dnevi po napadih, v katerih je življenje izgubilo skoraj tri tisoč ljudi, so bili »v znamenju služenja in ljubezni do bližnjega«.
V nekem smislu smo znova doživeli velikonočni čudež.
Več let je trajalo, preden se je življenje okoli porušenih stolpov kolikor toliko normaliziralo. »Prvo leto je bilo tako, kot bi živeli na vojnem območju,« se spominja oče Madigan. Povsod so bile ulične zapore, obnoviti je bilo treba električno napeljavo in mestni cevovod. Miselno spremembe žal niso postale trajne: »Nekaj tednov so bili ljudje zelo vljudni in odprti,« je pojasnil duhovnik, »vendar je to trajalo zelo kratek čas.«
Gasilci in policisti, narodni junaki
Na dan napadov so gasilci in policisti postali narodni junaki, ki so iz rušečih se stolpov reševali ujete ljudi, čeprav je to v številnih primerih pomenilo, da so ob tem tudi sami izgubili življenje. Madigan pri tem vleče vzporednice z epidemijo koronavirusne bolezni: zdravniki in drugo zdravstveno osebje so prav tako tvegali svoje življenje, da so reševali obolele: »Pojavila se je povsem enaka mera pripravljenosti za pomoč.« Katastrofe ljudi pogosto privedejo do tega, da v javnosti pokažejo svojo najboljšo plat, je prepričan ameriški duhovnik: »Danes potrebujemo ustvarjalnost in veliko domišljije, da bi se primerno lotili izzivov podnebnih sprememb, ki so pred nami.«
Katastrofe ljudi pogosto privedejo do tega, da v javnosti pokažejo svojo najboljšo plat.
Glede posredovanja v Afganistanu je oče Madigan povedal, kako bi morale Združene države Amerike razumeti, »da smo deželi prinesli le naboje, bombe in podkupnine«. Za šole in zdravstvene ustanove, ki so bile postavljene v tem času, je vprašljivo, če bodo obstale. »Morda se v prihodnosti ne bomo več tako hitro vpletali v vojne, četudi so bili naši razlogi povsem razumljivi.«