Založba ZRC SAZU je izdala izbrane spise Isaaca Newtona in prevod knjižice Georgeja Orwella Fašizem in demokracija.

Isaac Newton: Izbrani spisi I

V knjigi Izbrani spisi I Isaaca Newtona je spise izbral, uredil in spremna študijo napisal Matjaž Vesel.

Ime Isaaca Newtona je sopomenka za znanstveno revolucijo na področjih optike, matematike in fizike. Njegova pojmovanja mnogo bolje razumemo, če se zavedamo, da je razmišljal v kontekstu mehanicistične filozofije narave, in če poznamo njegov miselni razvoj.

V Izbranih spisih I so prevedena nekatera od Newtonovih najpomembnejših zgodnjih besedil. Izbor iz njegovih študentskih beležk, naslovljenih Nekatera filozofska vprašanja, osvetljuje njegovo zanimanje za tedanjo mehanicistično filozofijo.

Nova teorija o svetlobi in barvah je bilo Newtonovo prvo objavljeno besedilo in je spodbudil burno polemiko o naravi svetlobe in vlogi hipotez v filozofiji narave. V Hipotezi o svetlobi, O etru in zraku in Pismu Robertu Boylu je razvil razmišljanja o tem, kaj je materija in kako deluje na mikro ravni.

Enkrat v tem zgodnjem obdobju pa je Newton po vsej verjetnosti napisal tudi svoj najobsežnejši in najbolj razdelan obračun z osnovnimi koncepti Descartesove fizike in metafizike, neobjavljeni rokopis De gravitatione, v katerem je skozi kritiko Descartesa razvil svoje pojmovanje gibanja, narave prostora in telesa ter vloge Boga v naravnem svetu.

George Orwell: Fašizem in demokracija



Inštitut za kulturne in spominske študije je izdal prevod knjižice Georgea Orwella Fašizem in demokracija.

Knjižica prinaša štiri krajša besedila Georgea Orwella, ki jih je kot novinar napisal na samem začetku druge svetovne vojne (Fašizem in demokracija, Literatura in totalitarizem, Vizija totalitarne prihodnosti in Patriotizem) in se tudi v tem skromnem obsegu pridružuje drugim podobnim izdajam njegovega dela.

Kot so zapisali v založbi, je v Združenem kraljestvu spomin na Orwella (znova) oživel tudi zaradi zelo posebnega virusa. »Populizem razposajene klike torijcev, ki je izposlovala Brexit, se je namreč v rekordnem času stopil s kulturo laži, kot so jo patentirali ameriški republikanci. Močno spominja na kulturo lažnive neumnosti osrednjih akterjev Živalske farme ali politični žargon že pred osemdesetimi leti.«

Orwell je opozarjal na okoliščine, razmerje moči, navade, tradicijo ..., ki so ljudi uspavale na predvečer druge svetovne vojne. Prefinjenemu opisu kulture strahu tistega časa se pridružuje druga odlika Orwellovih esejev: daljnovidnost, ki meji na obsedenost z usodo demokracije po prelomnih dogodkih. In je še kako aktualna tudi danes.