Pri vsakem otroku lahko najdeš kaj, da te skrbi. Pri vsakem lahko najdeš, da je nekje »preveč«, nekje »premalo«. Samo sebe uvrščam med ljudi, ki so nagnjeni k zaskrbljenosti. V vsaki stvari zmorem najti nekaj, da me lahko začne skrbeti. »Kaj pa če …?« Ko sem postala mama, se je moja ranljivost z ljubeznijo do otrok še povečala – njihova ranljivost je postala moja ranljivost in s tem se je razširilo tudi področje moje zaskrbljenosti.

Bog je imel načrt, ko mi je poslal prav takšnega otroka. Očitno je verjel, da mu zmorem biti mama, kot jo potrebuje.

Moj drugi otrok nas je že od trenutka, ko se je rodil, seznanil, da ni eden tihih in prilagodljivih otrok. Z njim je že vse od rojstva do njegovih sedaj štirih let vse izredno intenzivno. Ko je vzgojiteljica možu dejala, da v vsej svoji praksi še ni imela otroka s tako močno voljo, sem ugotovila, da nisem samo jaz pomehkužena – s fantom sem lahko upravičeno imela polne roke dela.