Poskus, da bi resničnost prikazali lepšo od dejanske, pregovorno imenujemo Potemkinove vasi. Ruski feldmaršal G. A. Potemkin je, da bi prepričal carico Katarino Veliko o pomembnosti pridobljenega ozemlja, ob bregovih ukrajinske reke Dnjeper dal postaviti kulise vasi. Skrbno so zakrile bedo in ustvarile privid blagostanja. Boris Beck, hrvaški kolumnist, profesor novinarstva in pisatelj v knjigi esejev Potemkinove ruševine zapiše drzno tezo: kulis sploh ne potrebujemo več, ruševine imajo večji domet. Omogočajo dajanje neskončnih obljub o lepši prihodnosti in nabiranje točk. Če bi jih pozidali, kaj bi potem sploh lahko obljubljali?

Kaj bi pomenilo videti resničnost takšno, kakršna je? Bi to pomenilo, da nikomur ne moremo zaupati? Rutger Bregman, nizozemski zgodovinar mlajše generacije (rosnih 33!), čigar knjige se prevajajo v številne jezike, v knjigi Človeštvo, zgodovina skozi prizmo optimizma predstavi množico primerov, s katerimi dokazuje, da smo ljudje v veliki večini dob...