Med objekti, na katerih je bilo po neurju z močnim vetrom največ škode, je podružnična cerkev v vasi Šmarkež v Župniji Sinča vas. Na njej so namreč zelo poškodovani cerkveni stolp, ki je domala povsem uničen, streha, zakristija in pokopališče. Škode v celoti še ne morejo predvideti, ocenjujejo pa jo na približno pol milijona evrov. Varnostna dela na podružnični cerkvi so – v izogib nadaljnji škodi – začeli takoj, njena obnova pa je verjetna šele prihodnje leto. Žrtev med ljudmi neurje k sreči ni zahtevalo.

Maše do nadaljnjega odpadejo

Župnik Janez Skuk (89), ki oskrbuje cerkev v Šmarkežu, je za spletno stran celovškega tiskanega tednika Novice pojasnil: »Neurje s točo je ruvalo drevesa, na cerkvi pa odkrilo streho in zrušilo stolp, da je padel po tleh. Nedeljsko žegnanje odpade, cerkev je zaenkrat zaprta; zasilno jo bodo pokrili, nato pa počakali, kaj bo odločilo spomeniško varstvo. Maše do nadaljnjega odpadejo. Škoda je ogromna, tudi na grobovih in nagrobnikih je veliko zrušenega in uničenega.«

Poškodovana tudi zakristija

Ruprecht Obernosterer, v Krški škofiji zadolžen za gradbena dela, je pojasnil, da so lokalnim prebivalcem odsvetovali vstop na pokopališče, saj so bile razmere še nekaj časa po neurju prenevarne, ter pojasnil razsežnosti škode: »Siloviti sunki vetra so odnesli celotno leseno ostrešje cerkvenega stolpa, vključno z deli dvokapnice. Ostrešje stolpa se je odtrgalo, deli ostrešja in zidaki so padali na pokopališče in ostrešje zakristije, ki sta ravno tako močno poškodovana.«

Cerkveni stolp je žal zgodovina

Nevihtna supercelica ni povzročila zgolj več kot 5-centimetrske toče, temveč tudi silovite sunke vetra blizu 90 km/h. Na območju okraja Velikovec je bilo na intervencijah več kot 400 gasilk in gasilcev, nekateri tudi celo noč. Gotski podružnični cerkvi v Šmarkežu je dajal pečat ravno zdaj podrt stolp, ki se ga je videlo že od daleč. »To je žal zgodovina, tega ne bo več,« je župnik Janez Skuk v pogovoru za slovenski program ÖRF potrdil, da se porušenega cerkvenega stolpa ne bo dalo več popraviti.

Kako kaže v sredo? Zvečer so v večjem delu Slovenije, tokrat tudi na Primorskem, zaradi prehoda vremenske fronte ponovno možna močnejša neurja in supercelične nevihte s silovitim vetrom, debelejšo točo in udari strel. Ob nevihtah z nalivi bodo prehodno hitro naraščali tudi hudourniški vodotoki in manjše reke, možna so razlivanja in poplavljanja. Prve močne nevihtne celice bodo iz avstrijske strani dosegle sever in severovzhod države in se pomaknile na Hrvaško.