Poslovenskih cerkvah in stolnicah so se zvrstile slovesne polnočnice, s katerimismo začeli praznovanje božiča.

V ljubljanski stolnici je maševanje vodilljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je v pridigi jepoudaril, da je pomembno, da Jezusovo rojstvo ne praznujemo samo kot zgodovinskodejstvo, ampak ga doživljamo tukaj in sedaj. »Bog se rojeva, Bog se učlovečujev tem trenutku naše zgodovine in v tem občestvu. Učlovečuje se, če je toobčestvo v resnici zbrano v njegovem imenu. Rojeva se, če je med nami prostor,v katerega more vstopiti kot Bog, če je med nami prostor edinosti in ljubezni.«

Dotaknil seje leta usmiljenja, ki je edina meja ob želji, da bi imeli vse pod nadzorom.Bog ni obupal nad človeštvom, temveč je bil usmiljen, zato je poslal Jezusa, kije »obličje Očetovega usmiljenja ... Jezus iz Nazareta s svojo besedo, ssvojimi dejanji in z vso svojo osebo razodeva Božje usmiljenje« (MV 1), kotpravi papež Frančišek. Nemočen novorojenec je potreboval sprejetje, prostor,usmiljenje. Če smo ga pripravljeni sprejeti, smo pripravljeni sprejeti tudinemočne, otroke, ki potrebujejo naše sočutje, usmiljenje in ljubezen, je dejalnadškof in dodal, da če ne sprejmemo človeških otrok, tudi ne sprejemamoBožjega otroka. »Sposobnost biti usmiljen ali nesposobnost biti usmiljenneusmiljeno razgali resnico.« Dokaz Božjega usmiljenja do nas pa je tudievharistija, pri kateri se utelešen Bog v kruhu poveličan usmiljeno izročaljudem, da ne bi bili lačni življenja in da bi mogli živeti iz vere vanj.

Ob koncu seje ljubljanski nadškof zahvalil Bogu za usmiljenje ki ga izkazuje človeškimotrokom in povabil k pravičnemu in pobožnemu življenju.

Mariborski nadškof AlojzijCvikl je pri polnočni božični maši poudaril ljubezen. »Po Božični skrivnosti nas Bog sam uvaja v življenje Božjih otrok. Ljudjesami sebe navadno dokazujemo z močjo, z raketami in bombami, z denarjem inimetjem. Novorojeni Odrešenik pa se razodeva po tem, kar je: po ljubezni inmiru, kajti Bog je ljubezen.

Zato prihodnovorojenega Odrešenika zbuja v nas upanje v nov, drugačen svet. Svet, vkaterem so vrednote: mir, pravičnost, resnica, ljubezen ... To je darilobožičnega praznika, ki nam ga prinaša Božje dete v jaslicah!«

»Obhajatisveto noč, obhajati božič, pomeni sprejeti dar Božje ljubezni in se s tem daromnapotiti v ta naš svet. Če bomo zares stopili v življenje skupaj z njim, nebomo držali rok križem in tarnali, da se nič ne da spremeniti. Ne bomo seprepustili negativnim tokovom, ampak bomo živeli, kot kristjani svete noči. Topomeni, da se bomo trudili v svojih mislih, čutenju in ravnanju, da bi biliBogu vedno blizu in se bomo zavedali Božje bližine in ljubezni. Tako bo našedelovanje v svetu lahko bolj odrešenjsko, takšno, da bo pospeševalo rastBožjega kraljestva med nami.«

O usmiljenju do nemočnih je vnovomeški stolnici spregovoril tudi škof Andrej Glavan: »V letu usmiljenja bo na vratih srca morda prosil za usmiljenje nerojenotrok. Mami, oči, sprejmita me. Tudi že rojeni otroci bodo trkali: oči in mamine ločita se, ne zapustita nas, vzemita si več časa za nas.

V teh bitjihbo trkal Jezus sam, ker je betlehemski otrok kot odrasel dejal: »Kar stestorili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt25,40). Rekel pa je tudi: »Česar niste storili kateremu izmed teh najmanjših,tudi meni niste storili.« (Mt 25,45).

Bog pa neprihaja k nam le neposredno po bližnjih, on sam stoji v podobi rečeno prednašimi vrati. On sam trka po glasu naše vesti. Tiho in ne kaže svoje moči ampaksvojo ljudomilost, da bi ga tudi mi ljubili.«

Celjski škof StanislavLipovšek je pri polnočni maši v celjski stolnici poudaril sveto letousmiljenja, upanje in mir. Med drugim je dejal:»Če kdaj, smo prav danes potrebni razodetja te Božje dobrote in ljubezni, kovidimo kaj se dogaja v današnjem svetu, kjer je toliko zla, nasprotovanja,hudobije, krivic in nasilja, vojnih spopadov in terorizma, da nekateri govorijože o neke vrste tretji svetovni vojni. Tisoči in stotisoči ubogih ljudi, kibežijo pred grozotami vojnih spopadov, tisoči brezpravnih beguncev, otrok,mladih in starejših, se vali skozi našo državo, da bi si rešili življenje in vEvropi našli pogoje za človeka vredno življenje. Mi pa postavljamo ograje zbodečo žico, ki so jih poznala le še koncentracijska taborišča med drugosvetovno vojno in po njej. To so res žalostne in zaskrbljujoče razmere. In v tazmedeni, z grozečimi in temnimi silami preplavljeni svet nocoj, danes, nabožični praznik posije nova luč, novo upanje, resnična pomoč, tolažba inrešitev. To je Jezus Kristus, novorojeni Odrešenik, njegovo sporočilo, njegov evangelij,njegova nova zapoved, njegovo vabilo: 'Pridite k meni, učite se od mene.Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil' (prim. Jn 13,34).«

Vmurskosoboški stolnici je škof Peter Štumpf pridigo posvetil vsem dojenčkom innjihovim staršem. »Dobrodošel dragi dojenčke v ta naš svet, kjer bošodkrival svoje poslanstvo, ki ti ga je Bog že v zibelko položil. Ko bi leodkril pot, da bi hodil. Ne sam, ampak z nami. Hodil po poti neštetih, ki imajoradi življenje - tako radi, da verujejo in upajo v neminljivo in blaženovečnost.«

»Kam vse bilahko šle naše misli to noč? Povsod tja, kjer je dojenček, kjer sta mamica inočka. Končno nam misel naj odide v Betlehem. Kako ganljivo o rojstvu v hlevčkuspregovori evangelist Luka. Kot da bi bil tam. Moral je biti zelo radoveden.Najbrž je povprašal celo Jezusovo Mamico Marijo, kako je bilo takrat vBetlehemu. Marija se je v svoji starosti do potankosti spominjala vse, kar seje takrat dogajalo. V hlevčku se ni rodil navaden dojenček. Rodil se Božji Sin.Čeprav se je rodil iz Mamice Marije, je prišel iz naročja Boga Najvišjega.«

Koprski škof Jurij Bizjak jepri polnočni maši v koprski stolnici spregovoril o družini. »Bratje in sestre! Tudi v našem času pa je seveda med nami vedno mnogodružin, ki cenijo in ljubosumno čuvajo zakonsko ljubezen in zvestobo, ki gojijoin zaupno branijo materinsko nežnost in milobo, ki spoštujejo in skrbnoohranjajo očetovsko čast in pristojnost. Vsem, ki vam naštete vrednote ugajajoin vam uspevajo, iskreno čestitam in voščim, da bi v svojem svetu še naprejstali trdno in odločno in bi se različnim tujim naukom ne dali zapeljati!

Pa tudivsem, ki vam igriva usoda morda načenja družinsko sožitje, iz srca želim invoščim, da bi tem bolj vzljubili tudi dragocene črepinje, ki vam ostajajo vrokah! Ni razloga za obup: Nič na svetu ni bolj celo, kakor strto srce, pravipregovor! Tako zaloge naše civilizacije kakor zaloge svete Cerkve so še vednobrezmejne! Vsem želim: Blagoslovljeno slavje Gospodovega rojstva in obilnihmilosti leta Usmiljenja, ki je pred nami. Voščim vsem, ki ste tu zbrani, vsem,ki jih moje voščilo po vas lahko doseže, vsem bratom pravoslavnim, kiproslavljajo kmalu za nami, vsem bratom muslimanom, ki častijo Kristusapreroka. Mir z vami!

Vesel božičvsem bralcem spletne strani www.druzina.si!

Foto: Tatjana Splichal