Zavedati se moramo, da smo v zadnjih desetletjih uničili večino vodnih teles, ki jih prištevamo med mlake, številna mokrišča pa smo izsušili ali uredili v smetišča in druga drugorazredna okolja. Človek zdravega razuma se zaradi tega razveseli vsake kaluže, ki jo odkrije, pa naj bo še tako neugledna, pomembno je, da vsebuje življenje.

Mlaka na domačem vrtu je stara skoraj štirideset let. Živalska skupnost v njej je po številčnosti naravnost navdušujoča in vsako leto znova potrjuje pomen vode na vrtu. Ker živimo na robu gozda, se v njej občasno zadržuje ali stalno prebiva množica živali tako s polja kot iz gozda, kajti mlaka je zrcalo okolja. Živalski svet v njej opazujem vsa leta, zadnja pogosto tudi z vnuki, kadar naju z ženo obiščejo. K mlaki sem postavil tudi klop, da je opazovanje kar se da lahkotno, nanjo pa navadno odložim tudi fotoaparat, največkrat z že nameščenim teleobjektivom, da sem pripravljen. Živi svet je namreč nepredvidljiv in se na želje fotografa ne ozir...