Na današnji tiskovni konferenci sta apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof mons. Juliusz Janusz, in p. dr. Tadej Strehovec, tajnik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, predstavila odločitev papeža Benedikta XVI., da z 28. februarjem ob 20. uri odstopi s Petrinskega sedeža.

Apostolski nuncij v Sloveniji mons. Juliusz Janusz je danes, kot je dejal, okoli poldneva iz Rima dobil sporočilo »s pomembno, a nepričakovano in za marsikoga šokantno vestjo, da se je sveti oče odločil, da odstopi s položaja rimskega škofa in voditelja katoliške Cerkve«.

Nuncijeva doložnost v tem položaju je bila, da je o tem uradno obvestil krajevno Cerkev in krajevne oblasti. O papeževem odstopu je tako obvestil zunanjega ministra s prošnjo, da uradno sporočilo o tem posreduje tudi predsednikoma države in vlade.

Kot je dejal nuncij Janusz, bo 28. februarja ob 20. uri nastopil čas t. i. izpraznjenega sedeža, kar pomeni, da bodo stekli postopki za izvolitev naslednika papeža Benedikta XVI. Opozoril pa je na dejstvo, da so se na papeževo odločitev takoj odzvale številne pomembne osebnosti v svetu, tudi voditelji držav, ki papežev korak presojajo kot pogumno dejanje.

Apostolski nuncij v Sloveniji je še izrazil zahvalo Bogu za čudovit ponfitikat Benedikta XVI.: »Hvaležni smo Bogu ne samo za to, kar je naredil kot papež, temveč tudi za to, kako je Cerkev obogatil s svojim znanjem, inteligenco in, kot poudarja veliko ljudi, izjemno ponižnostjo: mož s tako močnjo in razumom, pa tako ponižen!«

Na tiskovni konferenci je p. dr. Strehovec predstavil tudi izjavi kardinala Franca Rodeta in ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa ob napovedi papeževega odstopa (izjavi objavljamo v ločenih vesteh http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/E7A649692FB58D4FC1257B0F0052F0D8?OpenDocument
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/A5474DEA36821340C1257B0F003FA1F5?OpenDocument).

Ali je bil krog ljudi, ki so bili vnaprej obveščeni o papeževi odločitvi, vendarle širši od kardinalov Bertoneja in Sodana, ki ju omenja kardinal Rode, je bilo eno izmed novinarskih vprašanja. Po besedah p. Strehovca gre le za ugibanja, saj so vse izjave vidnih predstavnikov Cerkve zaznamovane s presenetljivostjo in nepričakovanostjo takšnega papeževega koraka.

Ali ga kanonsko pravo predvideva? Odgovor je pritrdilen: kanon 332 Zakonika cerkvenega prava v drugem odstavku pravi: »Če se zgodi, da se rimski papež odpove svoji službi, se za veljavnost zahteva, da je odpoved svobodna in pravilno izražena, ne pa, da jo kdorkoli sprejme.« Za uveljavitev papeževe odločitve torej ni potreben kakršen koli postopek naknadnega potrjevanja ali česa podobnega.

Ali je papež 28. februar kot dan odstopa izbral zato, da bi njegov naslednik pred katoliško občestvo stopil že do velike noči, ki jo letos obhajamo 31. marca? P. Strehovec razumljivo ni mogel komentirati takih ugibanj. Jasno je, da bo v 15–20 dnevih od uveljavitve papeževega odstopa sklican konklave, v kolikšnem času pa bo izvoljen nov papež, pa je nemogoče napovedati: pogled v zgodovino Cerkve pri tem daje zglede od nekaj dni do več tednov ali mesecev.

Nuncij je ob vprašanju, katere dosežke pontifikata sedanjega papeža bi posebej izpostavil, opozoril na duhovno opogumljanje svetega očeta, ki je v svetu, pogosto razpetem med gmotnimi in duhovnimi dobrinami, z močjo svojega razuma in duha skušal ljudi prepričati, da sta njihova duhovna moč in bogastvo pomembnejša od drugega. V svojih govorih in drugih nastopih je ves ponfitikat ljudem krepil samozavest, naj gradijo na duhovnosti, na moči srca.

Seveda pa je Benedikt XVI., kot je dejal p. Strehovec, pomembno zaznamoval tudi Cerkev na Slovenskem: na primer z njeno reorganizacijo (nove škofije) in razglasitvijo prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta.