Iz meseca v mesec smo priče, da vedno manj ljudi prihaja v cerkev. Kaj nam zakriva po-gled, da ne vidimo, kako velik dar je evharistija, kako dragoceno je, da imamo kraje tihe adoracije, in kako neprecenljiv dar je, da se lahko hranimo ob mizi Božje besede in evharistije. In ne nazadnje, ali se zavedamo, kako neprecenljiv dar so duhovniki, njihove roke, po katerih se v Gospodovem imenu lomi kruh življenja, krščuje, odvezuje teža greha, daje bolniško maziljenje, blagoslavlja, posvečuje …

Pa ob tem morda kdo brž zamahne z roko: »Kaj imam s tem?« Veliko! Smo namreč del istega Kristusovega telesa, in če vemo, kako pomemben in nenadomestljiv je celo najmanjši del telesa, potem nam ne more biti vseeno. Le kako bomo živeli svojo poklicanost kot matere in očetje, duhovniki in redovniki, posvečeni v svetu …, če se ne bomo mogli hraniti s kruhom življenja? Iz česa bomo zajemali moč? Ne, ne more nam biti vseeno, zato nas tudi sodobni svetniki, kot je Karlo Acutis, spodbujajo s svojim...