Vatikan nima finančno in nepremičninsko od neporočenosti duhovnikov nič haska. Kvečjemu bi takšno korist lahko imele župnije, na katerih duhovniki delujejo. Ni malo duhovnikov, predvsem na revnejših župnijah, ki osebno premoženje, ki ga pridobivajo z darovi vernikov ali pa s cerkveno predpisanimi tarifami za nekatere pastoralne dejavnosti, vlagajo v župnije. Tako ostajajo prostovoljni 'oškodovanci', samo da bi njihove župnije lahko živele.

Do osebnega premoženja duhovnikov nimata pravice ne škof in ne Vatikan. Duhovniki so državljani kot vsi drugi in zato tudi za njihovo osebno premoženje veljajo civilnopravna določila. Škof lahko samo opozori duhovnika, če z osebnim premoženjem pohujšuje vernike, ne more pa mu ga odvzeti. Seveda pa duhovniki tudi z načinom upravljanja z osebnim in cerkvenim premoženjem pred ljudmi pričujejo, ali sledijo Kristusu ali pa ne.

Škof ali od njega pooblaščeni mora redno vizitirati župnije in druge cerkvene ustanove ter preverjati pravi...