Čeprav norma, kaj je normalno, ni nikjer zapisana, si ljudje znotraj določenega kulturnega okolja predstavljajo normalnost enako. V socializmu in enostrankarski diktaturi je večina vedela, da nimamo niti normalnega gospodarskega sistema niti normalne demokratične ureditve. 

V podjetju, ki ima vsak dan manj kupcev in prihodkov, tudi najnižje postavljeni delavec ve, da ne poslujejo normalno in da bodo brez korenitega preobrata propadli.

Koliko normalni so družbeni podsistemi, kot so šolstvo, zdravstvo, pravosodje, vojska, politika, je bolj nejasno. V dilemi se lahko ozremo po primerljivih državah.

Že aprila je Heinz Nečemer, ravnatelj Šolskega centra v Železni Kapli, na televiziji pojasnil, kako se učenci samotestirajo za covid v Avstriji. Posnetek še sedaj kroži po družbenih omrežjih. V Sloveniji pa politično angažirani ravnatelji in starši problematizirajo samotestiranje, čeprav je le nekoliko bolj zahtevno kot temeljito umivanje rok. Normalno?

V Italiji in tudi v mnogih drugih evropskih državah sprejemajo ukrepe za boj proti epidemiji z odloki ali drugimi podzakonskimi akti, ki jih sprejme ustrezni resorni minister, predsednik vlade ali vlada kot celota. 

Povsem razumljivo je, da zakon ne more predvideti vseh okoliščin izrednih razmer in da mora imeti izvršilna oblast nekaj manevrskega prostora za ukrepanje. Še posebej to velja v primerih, ko so možnosti za kršitev človekovih pravic minimalne, koristi za javno zdravje pa zelo velike. 

V Sloveniji pa že nekoliko iztrošeni kandidat za »nov obraz« stricev iz ozadja v najbolj gledani TV-oddaji oznanja: »V nobeni državi se ne bi smelo vladati z odloki, razen v vojnem stanju. Mi nismo v vojnem stanju in se pač vlada z zakoni.« Normalno?

Da opozicija zahteva odstop vlade in predčasne volitve, je v parlamentarnih demokracijah nekaj normalnega. Kot je tudi normalno, da včasih vlade s pičlo večino ali celo z manjšinsko podporo v parlamentu zdržijo na oblasti celoten mandat. 

Precej nenavadno je, če je odstop vlade edina kratkoročna politična zahteva opozicije, kot je to v Sloveniji, odkar so neuspešno poskušali ustoličiti Karla Erjavca za predsednika vlade, a tudi to se dogaja. Sedaj je opoziciji prišel naproti predsednik države Borut Pahor, ko je objavil, da bo razpisal parlamentarne volitve za 24. aprila 2022, to je čez pet mesecev. 

Sedaj lahko nagovorijo volivce s programskimi pobudami in novimi obrazi, neobremenjeni z napornim delom za odstavljanje vlade. Predsednik Pahor je poskusil z zgodnjo objavo datuma volitev zmanjšati politične napetosti in omogočiti več prostora za konstruktivno delovanje.

Družbenopolitični delavci v medijih ga zaradi tega napadajo. Nenormalno!

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (47/2021).